Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Učitelj in pedagoški pisec ANDREJ ŠAVLI je leta 1924 maturiral na učiteljišču v Vidmu ter nato poučeval v Borjáni in v Trstu. Ker so leta 1921 v Italiji z Gentilejevo šolsko reformo ukinili osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom, je kot član protifašistične organizacije TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka) organiziral omrežje za pouk slovenščine v družinah, napisal več navodil ter razmnožena pošiljal po domovih. Ko se je začelo preganjanje Slovencev, se je umaknil v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in več let poučeval na prekmurskih osnovnih šolah.
Med drugo svetovno vojno so ga Madžari pregnali v Goričak v Medžimurju; tam je poučeval do konca vojne, nato pa se je vrnil na rodno Tolminsko in kot šolski nadzornik začel obnavljati slovensko osnovno šolo. Pisal je članke o učnih oblikah in metodiki pouka, zlasti na nižje organiziranih šolah, sodeloval pri pripravi beril ter se posvetil raziskovanju goriškega in istrskega begunskega šolstva med prvo svetovno vojno. Z bogatim gradivom za šolsko terminologijo (okoli 18.000 gesel) je sodeloval tudi pri pripravi Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Andrej Šavli se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Tolminu.
—–
Pesnik in dramatik GREGOR STRNIŠA je leta 1961 na filozofski fakulteti diplomiral iz germanistike, nato pa živel kot svobodni književnik. Bil je eden pomembnejših slovenskih pesnikov, predstavnik samosvoje, sodobne različice simbolističnega pesništva. Pri njem je čutiti močno oziroma prevladujoče nagnjenje k metafiziki in transcendenci.
Njegove pesniške zbirke nosijo naslove Mozaiki, Odisej, Zvezde, Želod in Oko. Dopolnilo in nadaljnji razvoj Strniševe poezije je njegova poetična dramatika. Zanjo so značilne emblematična živost oseb in njihovih dramskih dejanj ter številne vložne pesmi, ki svojevrstno povezujejo in stopnjujejo dogajanje, manj pa komentirajo. Pisal je tudi radijske igre, pripovedno prozo in mladinska dela. Rodil se je na današnji dan leta 1930 v Ljubljani.
—–
Gallupov inštitut za raziskavo javnega mnenja so ustanovili pred 80-imi leti v Chicagu (danes ima sedež v Princetonu v zvezni državi New York) in takoj je zaslovel s svojimi anketami od tém iz vsakdanjega življenja do tistih o delovanju države in priljubljenosti predsednika. Inštitut je k sodelovanju privabil znane sociologe, psihologe, statistike in novinarje. Za njegovo delo so se začeli zanimati tudi politiki, kandidati za voljene funkcije pa so naročali ankete o svoji priljubljenosti in o možnostih za izvolitev.
Eden prvih uspehov Gallupovega inštituta za raziskavo javnega mnenja je bila pravilna napoved volilne zmage Franklina Roosevelta za predsednika Združenih držav Amerike. S svojo natančnostjo in prodornostjo je z leti inštitut postal tista sila, ki izredno močno vpliva na javno mnenje in politično življenje v Ameriki. Podružnice ima v več kot petiintridesetih državah. Njegov ustanovitelj, doktor GEORGE GALLUP, se je rodil na današnji dan leta 1901 v Iowi v Združenih državah Amerike.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Učitelj in pedagoški pisec ANDREJ ŠAVLI je leta 1924 maturiral na učiteljišču v Vidmu ter nato poučeval v Borjáni in v Trstu. Ker so leta 1921 v Italiji z Gentilejevo šolsko reformo ukinili osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom, je kot član protifašistične organizacije TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka) organiziral omrežje za pouk slovenščine v družinah, napisal več navodil ter razmnožena pošiljal po domovih. Ko se je začelo preganjanje Slovencev, se je umaknil v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in več let poučeval na prekmurskih osnovnih šolah.
Med drugo svetovno vojno so ga Madžari pregnali v Goričak v Medžimurju; tam je poučeval do konca vojne, nato pa se je vrnil na rodno Tolminsko in kot šolski nadzornik začel obnavljati slovensko osnovno šolo. Pisal je članke o učnih oblikah in metodiki pouka, zlasti na nižje organiziranih šolah, sodeloval pri pripravi beril ter se posvetil raziskovanju goriškega in istrskega begunskega šolstva med prvo svetovno vojno. Z bogatim gradivom za šolsko terminologijo (okoli 18.000 gesel) je sodeloval tudi pri pripravi Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Andrej Šavli se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Tolminu.
—–
Pesnik in dramatik GREGOR STRNIŠA je leta 1961 na filozofski fakulteti diplomiral iz germanistike, nato pa živel kot svobodni književnik. Bil je eden pomembnejših slovenskih pesnikov, predstavnik samosvoje, sodobne različice simbolističnega pesništva. Pri njem je čutiti močno oziroma prevladujoče nagnjenje k metafiziki in transcendenci.
Njegove pesniške zbirke nosijo naslove Mozaiki, Odisej, Zvezde, Želod in Oko. Dopolnilo in nadaljnji razvoj Strniševe poezije je njegova poetična dramatika. Zanjo so značilne emblematična živost oseb in njihovih dramskih dejanj ter številne vložne pesmi, ki svojevrstno povezujejo in stopnjujejo dogajanje, manj pa komentirajo. Pisal je tudi radijske igre, pripovedno prozo in mladinska dela. Rodil se je na današnji dan leta 1930 v Ljubljani.
—–
Gallupov inštitut za raziskavo javnega mnenja so ustanovili pred 80-imi leti v Chicagu (danes ima sedež v Princetonu v zvezni državi New York) in takoj je zaslovel s svojimi anketami od tém iz vsakdanjega življenja do tistih o delovanju države in priljubljenosti predsednika. Inštitut je k sodelovanju privabil znane sociologe, psihologe, statistike in novinarje. Za njegovo delo so se začeli zanimati tudi politiki, kandidati za voljene funkcije pa so naročali ankete o svoji priljubljenosti in o možnostih za izvolitev.
Eden prvih uspehov Gallupovega inštituta za raziskavo javnega mnenja je bila pravilna napoved volilne zmage Franklina Roosevelta za predsednika Združenih držav Amerike. S svojo natančnostjo in prodornostjo je z leti inštitut postal tista sila, ki izredno močno vpliva na javno mnenje in politično življenje v Ameriki. Podružnice ima v več kot petiintridesetih državah. Njegov ustanovitelj, doktor GEORGE GALLUP, se je rodil na današnji dan leta 1901 v Iowi v Združenih državah Amerike.
Dvorni slikar, marinist in orientalist Časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika Predstavnik ekspresionističnega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Pesnik s Krasa "Utrudil sem se podobe svojega plemena in se izselil." *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja Dan slovenskih rudarjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki Preobrat v odnosu do slovenske osamosvojitve *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča Visoka raven organiziranosti gasilstva pri nas
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Valentin Vodnik dobi spomenik Pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani
Ljubljana dobi mestni vodovod Slovenska igralka v češki politiki 400 tisoč podpisov za beatifikacijo škofa Slomška
Župan, ki je Ljubljano razvil v moderno mesto Od upravnika gledališča do obsojenca na dachavskih procesih Interpretka intelektualnih odrskih podob *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop današnjega Big banda RTV Slovenija
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Literarno oblikovanje ob Cankarju in Župančiču »Danes so dovoljene sanje …«
Poznavalka del Josipa Murna Naš utemeljitelj znanstvenega preučevanja mednarodnih odnosov Prvič neposredno v radijski program z vrha Triglava
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Pred 32 leti smo dobili državni grb in zastavo
Avtor slovenske planinske markacije Preučevalec zgodovine knjig in knjižnic Raziskovalec pojava samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec Madžarski okupatorji odvedejo v internacijo prve Slovence
Utemeljitelj slovenske etnomuzikologije Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Agronom – organizator kmetijstva Eden od organizatorjev protinacističnega upora na Štajerskem Pred 32 leti je Slovenska tiskovna agencija odposlala prvo vest
Podpisi peticije za zedinjeno Slovenijo Odvetnica in njena pripovedna proza Slovenik – papeški zavod v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojstrski interpret intelektualnih gledaliških vlog Vojak, pravnik in zgodovinar Od gledališča na osvobojenem ozemlju do filmskih vlog
Zagovornik slovenstva v Kanalski dolini Redovnik in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Fraz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov