Na današnji dan leta 1862 je mestni svet ljubljanski potrdil “Meščanska pravila za Ljubljano”, ki jih je sestavil takratni župan Mihael Ambrož. Vsebujejo “Poduk, kako se v Ljubljani pridobiva meščanska pravica in kako oskrbuje meščansko premoženje”. Določila so podelitev meščanstva dovoljevala le “tistim avstrijskim deželanom, ki so s svojo rodovino v dobrem slovesu, ki skažejo tóliko posestvo, da morejo ž njim svojo rodovino pošteno preživljati, in zoper ktere ne govori noben izjemávnih ali izklopívnih vzrokov. Vsak, ki meščanske pravice pridobi, mora v mestno občinsko denarnico plačati sprejemníno, ki mu jo odmeri občinski zbor; iz posebnih vzrokov se pa smejo meščani sprejemnine tudi oprostiti.”
Za pridobitev meščanstva je bilo treba zaprositi pisno, po odobritvi in prisegi ter plačilu taks pa je bil novopečeni meščan vpisan še v poseben zapisnik, ki so ga skrbno hranili. Da bi se mestna blagajna čim bolj napolnila, je oblast ukazala, da mora meščanstvo pridobiti vsak, ki ima v lasti kako meščansko hišo in se ukvarja z obrtjo.
Meščani pa so svoje pravice lahko tudi izgubili. Razlogov je bilo več: če je “prenehal biti avstrijánski državljan in kadar je v kazen obsojen, vsled ktere po kazenski postavi zgubi politične pravice; dokler pa takih postav nimamo, pa tudi, če je bil obsojen zavoljo hudodelstva ali pregreškov, ki iz dobičkarije izvirajo ali pa javno pohujšanje dajejo.”
—–
“Glavnico, ki jo zapuščam v zanesljivo in primerno upravljanje, je treba naložiti tako, da bo ustvarjala primeren dohodek. Tega je treba vsako leto razdeliti med tiste, ki so se najbolj izkazali z odkritji na področju fizike, kemije, medicine in fiziologije. Nagraditi je treba tudi tiste ali tistega, ki so v književnosti ustvarili najboljša dela z idealističnimi hotenji. Nadalje je treba nagraditi tistega, ki je storil največ za bratstvo med narodi, za zmanjšanje oborožitve in za ohranjanje ali okrepitev miru po svetu. Nagrade je treba deliti ne glede na narodnost kandidatov.”
Tako je na današnji dan pred 120-imi leti v Parizu v svojo oporoko zapisal švedski izumitelj in tovarnar razstreliva Alfred Nobel. To željo že od leta 1901 izpolnjujejo vsako leto 10. decembra, na obletnico njegove smrti. Največje mednarodne nagrade za izjemne svetovne dosežke na različnih področjih – Nobelove nagrade – iz sredstev njegovega sklada podeljujejo Švedska pisateljska akademija, Švedska akademija znanosti, Kraljevi karolinski medicinsko-kirurški institut v Stockholmu ter norveški parlament.