Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Botanik, arheolog in muzealec CARLO MARCHESETTI je leta 1874 na Dunaju diplomiral iz medicine. Po kratki zdravniški praksi in raziskovalnem potovanju po Apeninskem polotoku in Indiji je bil kar 45 let ravnatelj tržaškega naravoslovnega muzeja, hkrati pa je dobri dve desetletji vodil tudi botanični vrt v Trstu. Deloval je predvsem na naravoslovnem področju in v arheologiji. V svojih člankih je med drugim obravnaval floro julijskih Alp, Škocjanskih jam ter večjega dela Krasa in slovenske Istre. Po njem so poimenovali tudi zvončnico, endemično rastlino iz Istre in s Krasa.
Kot arheolog je vodil izkopavanja v Istri, na Krasu in v kraških jamah in Posočju. Med njegova največja in najpomembnejša dela sodijo izkopavanja v Kobaridu, kjer so odkrili več kot tisoč grobov ter v Mostu na Soči; tam so jih našli skoraj štiri tisoč. Carlo Marchesetti se je rodil na današnji dan leta 1850 v Trstu.
—–
Ob najmočnejšem slovenskem akademskem društvu “Daníca” na Dunaju je v začetku prejšnjega stoletja tam živeče katoliško usmerjene Slovence povezovalo tudi društvo “Straža”. Njegovo geslo je bilo: Biti slovenske krvi bodi Slovencu v ponos, društveni znak pa so krasili slovenski tribarvni trak in lipovi vejici. Že ob ustanovitvi se je društvo zavzemalo tudi za organiziranje slovenskih maš na Dunaju. Prizadevanja članov društva “Straža” so se kmalu uresničila in tako je bila na današnji dan leta 1904 v cerkvi svetega Antona na Dunaju prva slovenska maša, potem pa so se vrstile vsako drugo nedeljo v mesecu. Društveno dejavnost je poživljal tudi pevski mešani zbor; ta je ob deseti obletnici leta 1914 štel kar štiriinštirideset pevk in pevcev.
—–
Zgodovinar VASILIJ MELIK je na filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1943 diplomiral iz zgodovine in primerjalne književnosti. Po vojni je delal kot prevajalec pri jugoslovanski tiskovni agenciji Tanjug, kot pomočnik arhivarja v Mestnem arhivu Ljubljane, kot bibliotekar v Slovanski knjižnici ter predavatelj gospodarske zgodovine na ekonomski fakulteti. Leta 1959 je doktoriral in nato predaval na filozofski fakulteti, od leta 1974 kot redni profesor za slovensko in jugoslovansko zgodovino do začetka prve svetovne vojne; dvakrat je bil tudi dekan filozofske fakultete in počaščen z nazivom “zaslužni profesor”.
Vasilij Melik je raziskoval tudi gospodarska, družbena in kulturnozgodovinska vprašanja, pisal o širših avstrijskih in jugoslovanskih zgodovinskih temah in posegal še v srednji vek ter v čas po prvi svetovni vojni. Sodeloval je tudi v številnih mednarodnih projektih. Leta 1991 je v Avstriji prejel prestižno Gindelyjevo nagrado, leto pozneje pa avstrijski častni križec za znanost in umetnost. Doma je bil odlikovan s srebrnim častnim znakom svobode Republike Slovenije. Akademik Vasilij Melik se je rodil na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1949 se je v Dornberku rodil arheolog ZORKO HAREJ. Leta 1972 je diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani, od leta 1983 pa je bil ravnatelj Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novi Gorici. Raziskoval je zlasti najdišča bakrene dobe na Ljubljanskem barju in redno objavljal razprave o tem v strokovnih publikacijah. Arheolog Zorko Harej je med drugim izdal tudi študijo “Kultura kolišča na Ljubljanskem barju”.
6283 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Botanik, arheolog in muzealec CARLO MARCHESETTI je leta 1874 na Dunaju diplomiral iz medicine. Po kratki zdravniški praksi in raziskovalnem potovanju po Apeninskem polotoku in Indiji je bil kar 45 let ravnatelj tržaškega naravoslovnega muzeja, hkrati pa je dobri dve desetletji vodil tudi botanični vrt v Trstu. Deloval je predvsem na naravoslovnem področju in v arheologiji. V svojih člankih je med drugim obravnaval floro julijskih Alp, Škocjanskih jam ter večjega dela Krasa in slovenske Istre. Po njem so poimenovali tudi zvončnico, endemično rastlino iz Istre in s Krasa.
Kot arheolog je vodil izkopavanja v Istri, na Krasu in v kraških jamah in Posočju. Med njegova največja in najpomembnejša dela sodijo izkopavanja v Kobaridu, kjer so odkrili več kot tisoč grobov ter v Mostu na Soči; tam so jih našli skoraj štiri tisoč. Carlo Marchesetti se je rodil na današnji dan leta 1850 v Trstu.
—–
Ob najmočnejšem slovenskem akademskem društvu “Daníca” na Dunaju je v začetku prejšnjega stoletja tam živeče katoliško usmerjene Slovence povezovalo tudi društvo “Straža”. Njegovo geslo je bilo: Biti slovenske krvi bodi Slovencu v ponos, društveni znak pa so krasili slovenski tribarvni trak in lipovi vejici. Že ob ustanovitvi se je društvo zavzemalo tudi za organiziranje slovenskih maš na Dunaju. Prizadevanja članov društva “Straža” so se kmalu uresničila in tako je bila na današnji dan leta 1904 v cerkvi svetega Antona na Dunaju prva slovenska maša, potem pa so se vrstile vsako drugo nedeljo v mesecu. Društveno dejavnost je poživljal tudi pevski mešani zbor; ta je ob deseti obletnici leta 1914 štel kar štiriinštirideset pevk in pevcev.
—–
Zgodovinar VASILIJ MELIK je na filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1943 diplomiral iz zgodovine in primerjalne književnosti. Po vojni je delal kot prevajalec pri jugoslovanski tiskovni agenciji Tanjug, kot pomočnik arhivarja v Mestnem arhivu Ljubljane, kot bibliotekar v Slovanski knjižnici ter predavatelj gospodarske zgodovine na ekonomski fakulteti. Leta 1959 je doktoriral in nato predaval na filozofski fakulteti, od leta 1974 kot redni profesor za slovensko in jugoslovansko zgodovino do začetka prve svetovne vojne; dvakrat je bil tudi dekan filozofske fakultete in počaščen z nazivom “zaslužni profesor”.
Vasilij Melik je raziskoval tudi gospodarska, družbena in kulturnozgodovinska vprašanja, pisal o širših avstrijskih in jugoslovanskih zgodovinskih temah in posegal še v srednji vek ter v čas po prvi svetovni vojni. Sodeloval je tudi v številnih mednarodnih projektih. Leta 1991 je v Avstriji prejel prestižno Gindelyjevo nagrado, leto pozneje pa avstrijski častni križec za znanost in umetnost. Doma je bil odlikovan s srebrnim častnim znakom svobode Republike Slovenije. Akademik Vasilij Melik se je rodil na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1949 se je v Dornberku rodil arheolog ZORKO HAREJ. Leta 1972 je diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani, od leta 1983 pa je bil ravnatelj Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novi Gorici. Raziskoval je zlasti najdišča bakrene dobe na Ljubljanskem barju in redno objavljal razprave o tem v strokovnih publikacijah. Arheolog Zorko Harej je med drugim izdal tudi študijo “Kultura kolišča na Ljubljanskem barju”.
»Soški vitez« Lojze Grozde - drugi slovenski blaženi Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Predana otrokom in gledališkemu ustvarjanju Začetki kinematografije v Ljubljani Vrt spominov in tovarištva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mehki dramski sopran za klasične operne vloge Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica kot poklon vladarju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naravoslovec in avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Čebelarski učitelj praktik Poseben umetnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odličen oblikovalec ljudske komike Arhitekt pomembnih ljubljanskih stavb Elektrotehnik in Slovenski elektrotehniški slovar
Slikar in lutkovni ustvarjalec Akademski klub Vesna na Dunaju Slovenija 176. članica Organizacije združenih narodov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pregled zgodovine ljubljanskega meščanstva Avtor prvega domačega elektronskega mikroskopa Sopranistka mariborske operne hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rojstni dan učitelja čebelarstva: svetovni dan čebel Postojnski okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škofijski sedež se seli ob Dravi navzdol Bibliotekar in literarni zgodovinar Naslovna vloga v prvem slovenskem barvnem filmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pomembno ime slovenske opere Soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah »Papež 'ma vas rad« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vodilne slovenski raziskovalec metuljev svoje dobe »Pesem šolske sestre« Meteorolog in klimatolog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krompir po cesaričinem ukazu na njive in na krožnike Davorin Jenko zložil napev koračnice »Naprej, zastava Slave« Arhitekt v Združenih državah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak in začetki slovenističnega jezikoslovja Kako je Ljubljana dobila novo poštno poslopje Rado Simoniti – partizanski skladatelj in zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o osnovni šoli in uresničevanje splošne šolske obveznosti Prvi predsednik Sadjarskega društva za Slovenijo Slovenija v Svetu Evrope
Francoski jezikoslovec preučeval slovenščino Spopad na Mali gori nad Ribnico na Dolenjskem Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj na strehi sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Würtemberški mecen slovenskih protestantov Zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda Ustanovitev Slovenske kmečke zveze
Prvi pomembni slovenski narodopisec na Koroškem Prvi častni občan Maribora v južnoslovanski državi Spomin na arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljno delo slovenske teatrologije Pisateljeva slika slovenske družbe s prehoda v 20. stoletje Plečnikov učenec – režiser in scenograf *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Ko je bil štirinajstdnevnik Naši razgledi – razprodan Slovenija napove skorajšnjo razglasitev državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena najbogatejših in največjih zemljiških posesti na Kranjskem Ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov