Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leksikograf, prevajalec in verski pisec MATIJA KASTELEC je bil eden prvih, ki so se po zmagi protireformacije začeli zavzemati za slovensko knjigo, prevod Biblije in slovar. Rodil se je na današnji dan leta 1620 v Kilovčah pri Premu. Njegov latinsko-slovenski slovar so prepisovali in dopolnjevali še drugi, prevedel pa je tudi celotno Biblijo, vendar ni bila natisnjena. Matija Kastelec je med drugim napisal knjigo “spodbudnih opominov, kako naj človek živi, da ne zgreši nebes” z naslovom “Nebeški cilj”.
—–
Evangeličanski duhovnik ADAM LUTHAR (lútar) je študiral v Sopronu in Leipzigu in bil leta 1911 posvečen. Najprej je bil kaplan v Murski Soboti in Križevcih, nato pa od leta 1913 do 1971 pastor evangeličanske cerkve v Puconcih. Dve desetletji je izdajal in pretežno tudi urejal “Dűševni list” in “Evangelicsanszki kalendari”. Zgledoval se je po protestantskih prednikih ter izdajal knjige z versko zgodovinsko vsebino, molitvenike in prozo v prekmurščini ter imel tesne stike s prekmurskimi izseljenci po svetu. Adam Luthar se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Sebéborcih v okolici Murske Sobote.
—–
Arhitekt STANISLAV ROHRMAN je študiral v Pragi in Műnchnu, diplomiral pa je leta 1927 na tehniški fakulteti v Ljubljani. Leta 1931 je ustanovil svoj lastni biro, takoj po drugi svetovni vojni pa je postal projektant pri ministrstvu za gradnje Ljudske republike Slovenije. Že z zgodnjimi deli je uveljavljal modernistični arhitekturni nazor, vedno pa se je skrbno posvečal tudi notranji opremi.
Med njegovimi vidnejšimi arhitekturnimi deli v Ljubljani sta v tridesetih letih prejšnjega stoletja modernistično zadržana palača Mayerjeve veletrgovine na Prešernovem trgu ter funkcionalistično doslednje izvedeni hotel Slon. Ta je že napovedal Rohrmanova poznejša dela, ki se uvrščajo v smer podaljšanega funkcionalizma: palača nekdanjega državnega sekretariata za gospodarstvo (zdaj sedež vlade) in filozofska fakulteta v Ljubljani ter železniška postaja in stanovanjski bloki na Jesenicah. Stanislav Rohrman se je rodil na današnji dan leta 1899 na Grmu pri Novem mestu.
—–
Literarna zgodovinarka MARJA BORŠNIK se je rodila na današnji dan pred 110-imi leti v Borovnici pri Vrhniki. Leta 1938 je na filozofski fakulteti v Ljubljani doktorirala iz slavistike; do upokojtve leta 1963 se je ukvarjala predvsem s pedagoškim delom, nato pa se je posvetila znanstvenemu. Od leta 1977 je bila dopisna članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti in zaslužna profesorica ljubljanske univerze. Izdala je več zbranih del naših književnikov 20. stoletja in opravila pomembno uredniško delo za Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev.
6283 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Leksikograf, prevajalec in verski pisec MATIJA KASTELEC je bil eden prvih, ki so se po zmagi protireformacije začeli zavzemati za slovensko knjigo, prevod Biblije in slovar. Rodil se je na današnji dan leta 1620 v Kilovčah pri Premu. Njegov latinsko-slovenski slovar so prepisovali in dopolnjevali še drugi, prevedel pa je tudi celotno Biblijo, vendar ni bila natisnjena. Matija Kastelec je med drugim napisal knjigo “spodbudnih opominov, kako naj človek živi, da ne zgreši nebes” z naslovom “Nebeški cilj”.
—–
Evangeličanski duhovnik ADAM LUTHAR (lútar) je študiral v Sopronu in Leipzigu in bil leta 1911 posvečen. Najprej je bil kaplan v Murski Soboti in Križevcih, nato pa od leta 1913 do 1971 pastor evangeličanske cerkve v Puconcih. Dve desetletji je izdajal in pretežno tudi urejal “Dűševni list” in “Evangelicsanszki kalendari”. Zgledoval se je po protestantskih prednikih ter izdajal knjige z versko zgodovinsko vsebino, molitvenike in prozo v prekmurščini ter imel tesne stike s prekmurskimi izseljenci po svetu. Adam Luthar se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Sebéborcih v okolici Murske Sobote.
—–
Arhitekt STANISLAV ROHRMAN je študiral v Pragi in Műnchnu, diplomiral pa je leta 1927 na tehniški fakulteti v Ljubljani. Leta 1931 je ustanovil svoj lastni biro, takoj po drugi svetovni vojni pa je postal projektant pri ministrstvu za gradnje Ljudske republike Slovenije. Že z zgodnjimi deli je uveljavljal modernistični arhitekturni nazor, vedno pa se je skrbno posvečal tudi notranji opremi.
Med njegovimi vidnejšimi arhitekturnimi deli v Ljubljani sta v tridesetih letih prejšnjega stoletja modernistično zadržana palača Mayerjeve veletrgovine na Prešernovem trgu ter funkcionalistično doslednje izvedeni hotel Slon. Ta je že napovedal Rohrmanova poznejša dela, ki se uvrščajo v smer podaljšanega funkcionalizma: palača nekdanjega državnega sekretariata za gospodarstvo (zdaj sedež vlade) in filozofska fakulteta v Ljubljani ter železniška postaja in stanovanjski bloki na Jesenicah. Stanislav Rohrman se je rodil na današnji dan leta 1899 na Grmu pri Novem mestu.
—–
Literarna zgodovinarka MARJA BORŠNIK se je rodila na današnji dan pred 110-imi leti v Borovnici pri Vrhniki. Leta 1938 je na filozofski fakulteti v Ljubljani doktorirala iz slavistike; do upokojtve leta 1963 se je ukvarjala predvsem s pedagoškim delom, nato pa se je posvetila znanstvenemu. Od leta 1977 je bila dopisna članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti in zaslužna profesorica ljubljanske univerze. Izdala je več zbranih del naših književnikov 20. stoletja in opravila pomembno uredniško delo za Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev.
Slovenski portretist rimske šole Diplomat v prizadevanjih za pravične meje Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dvorni slikar, marinist in orientalist Časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika Predstavnik ekspresionističnega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Pesnik s Krasa "Utrudil sem se podobe svojega plemena in se izselil." *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja Dan slovenskih rudarjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki Preobrat v odnosu do slovenske osamosvojitve *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča Visoka raven organiziranosti gasilstva pri nas
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Valentin Vodnik dobi spomenik Pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani
Ljubljana dobi mestni vodovod Slovenska igralka v češki politiki 400 tisoč podpisov za beatifikacijo škofa Slomška
Župan, ki je Ljubljano razvil v moderno mesto Od upravnika gledališča do obsojenca na dachavskih procesih Interpretka intelektualnih odrskih podob *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop današnjega Big banda RTV Slovenija
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Literarno oblikovanje ob Cankarju in Župančiču »Danes so dovoljene sanje …«
Poznavalka del Josipa Murna Naš utemeljitelj znanstvenega preučevanja mednarodnih odnosov Prvič neposredno v radijski program z vrha Triglava
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Pred 32 leti smo dobili državni grb in zastavo
Avtor slovenske planinske markacije Preučevalec zgodovine knjig in knjižnic Raziskovalec pojava samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec Madžarski okupatorji odvedejo v internacijo prve Slovence
Utemeljitelj slovenske etnomuzikologije Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Agronom – organizator kmetijstva Eden od organizatorjev protinacističnega upora na Štajerskem Pred 32 leti je Slovenska tiskovna agencija odposlala prvo vest
Podpisi peticije za zedinjeno Slovenijo Odvetnica in njena pripovedna proza Slovenik – papeški zavod v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojstrski interpret intelektualnih gledaliških vlog Vojak, pravnik in zgodovinar Od gledališča na osvobojenem ozemlju do filmskih vlog
Zagovornik slovenstva v Kanalski dolini Redovnik in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov