Búkovniki so bili kmetje ali podeželski obrtniki, ki so se ukvarjali s prepisovanjem, prevajanjem ali oblikovanjem slovstvenih del. Bili so samouki ali šolani le na osnovni stopnji. Bukovništvo se je začelo na Koroškem, najstarejši ohranjeni rokopisi pa so iz prve polovice 18. stoletja. Prvi znani prevajalec iz nemščine med bukovniki je bil Matija Žegar.

Leta 1767 je v zgornjerožansko narečje prevedel obširno besedilo “Antichrista Shivllenie”. V njem so zbrane prerokbe o Antikristu iz mnogih evropskih mitskih pripovedi. Žegarjevo besedilo se je Slovencem zelo priljubilo; prepisovali in širili so ga na Koroškem, Gorenjskem, Dolenjskem, Pohorju in v Ljubljani še v 19. stoletju, saj zaradi nepravovernosti ni bilo tiskano. Koroški bukovnik Matija Žegar se je rodil v okolici Št. Jakoba na Koroškem v prvi polovici 18. stoletja

—–

Šolnik,  organizator  planinstva  in  publicist  FRAN  KOCBEK  je bil učitelj v Žalcu in Gornjem Gradu. Leta 1893 je ustanovil Savinjsko podružnico Slovenskega planinskega društva in jo vodil trideset let. Organiziral je graditev planinskih postojank in poti, v “Planinski vestnik” pisal članke o planinskih kočah, novih poteh, podzemeljskih jamah, nesrečah v gorah in o botaniki. Že leta 1894 je izdal “Vodnik za Savinjske planine in najbližjo okolico”, v knjigi “Savinjske Alpe” pa je zbral bogato geografsko, turistično, zgodovinsko, botanično in etnografsko gradivo. Po njem je imenovan dom na Korošici. Fran Kocbek se je rodil na današnji dan leta 1863 na Ločkem Vrhu pri Lenartu.

—–

Slikar in ilustrator MAKSIM GASPARI se je rodil na današnji dan leta 1883 v Selščku pri Cerknici. Študiral je na grafični šoli in umetnostni akademiji na Dunaju in je eden izmed ustanoviteljev umetniškega kluba Vesna. Njegova umetnost, oprta na domače folklorno izročilo, je močno odmevala med ljudmi. Za Gasparijeva mladostna dela  so značilni secesijska stilizacija, kontrastne barve in lirično razpoloženje, za poznejše obdobje pa plastične oblike, sočne barve in realistično dojemanje. V poznih delih so postale njegove poteze slikovitejše, toni pa bolj umirjeni. V olju, akvarelu in mešanih tehnikah je slikal folklorne motive, portrete in krajine. Maksim Gaspari se je posvečal tudi ilustriranju; likovno je opremil številne knjige, revije, pratike in koledarje, risal pa je tudi karikature.

—–

Skladatelj, pianist in planinski pisatelj MARIJAN LIPOVŠEK se je rodil na današnji dan leta 1910 v Ljubljani. Leta 1932 je na ljubljanskem konservatoriju diplomiral iz kompozicije in končal študij klavirja, nato pa se je izpopolnjeval v Pragi, Rimu in Salzburgu. Od leta 1961 je bil redni profesor na ljubljanski glasbeni akademiji (bil je tudi njen rektor), direktor Slovenske filharmonije ter predavatelj na oddelku za muzikologijo filozofske fakultete.

Njegovo skladateljsko delo obsega skladbe, ki se uvrščajo med neoklasicistične ideale in novodobni “romantični”, izrazito muzikalni lirični ekspresionizem. Poleg ciklusov samospevov je ustvaril tudi vrsto odličnih zborovskih skladb. Ves čas je bil dejaven tudi kot poustvarjalec – koncertni pianist in komorni glasbenik – ob svojem glasbenem delovanju pa se je uveljavil tudi kot planinski pisec in prevajalec planinskih del. Zaslužni profesor ljubljanske univerze in častni član Slovenske filharmonije Marijan Lipovšek je dvakrat dobil Prešernovo nagrado, za dolgoletno delo in izjemne zasluge v slovenskem kulturnem prostoru pa je bil leta 1995 odlikovan s srebrnim častnim znakom Republike Slovenije.