Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Minorit in pedagog MANSUETUS ZANGERL se je rodil leta 1742 v Gradcu. Leta 1777 je postal gvardijan v Celju in hkrati ravnatelj glavne šole ter prvi učitelj, ki je poučeval pedagogiko. Poleg tega je skrbel tudi za versko vzgojo svojih učencev v slovenščini. Kako zelo si je prizadeval za učiteljski naraščaj, priča podatek iz kronike celjske glavne šole, da je pod njegovim vodstvom opravilo pedagoški izpit 12 učiteljev. Sicer pa je bila celjska glavna šola pomembna za razvoj šolstva na spodnjem Štajerskem in je bila do leta 1802 edina izobraževalnica učiteljev v lavantinski škofiji. Obiskovali so jo tudi učenci iz Kranjske. Izpite iz pedagogike so pri Mansetusu Zangerlu opravljali tudi duhovniki, da so lahko vodili trivialne šole in bili dekanijski šolski nadzorniki.
—–
Na današnji dan leta 1773 se je v Ljubljani rodil tiskar JOŽEF SASSENBERG. Do leta 1815 je vodil znamenito Kleinmayrjevo tiskarno v Ljubljani. Po koncu francoske okupacije je kupil opremo nekdanje francoske tiskarne in leta 1816 dobil koncesijo za ustanovitev svoje lastne. Jožef Sassenberg je tiskal vse tiskovine za davčne in monopolne urade na Kranjskem, natisnil pa je tudi več nabožnih del za ljubljanske knjigarnarje.
—–
Zdravnik in botanik FRIEDRICH MARTIN JOSEPH WELWITSCH je kot zdravnik med drugim leta 1835 služboval v Ljubljani in Cerknici, kot botanik pa tudi na Portugalskem; bil je profesor na tamkajšnji univerzi in ravnatelj botaničnega vrta v Lizboni. Udeležil se je znanstvene odprave v Angolo in v namibijski puščavi odkril nenavadno rastlino, ki so jo pozneje imenovali po njem – velbičevko. Kot botanik je deloval tudi v Londonu, med bivanjem na Kranjskem pa je raziskoval glive v Postojnski jami. Friedrich Martin Joseph Welwitsch se je rodil na današnji dan pred 210-imi leti pri Gospe Sveti na Koroškem.
—–
Častnik avstro-ogrske vojske ALBIN MLAKAR je bil v 1. svetovni vojni najprej na ruskem, nato pa na italijanskem bojišču. Postal je najznamenitejši slovenski častnik v avstro-ogrski vojski, saj je bil zaradi številnih pogumnih dejanj odlikovan z viteškim križcem Leopoldovega reda in zlato medaljo za hrabrost. Novembra leta 1918 je na Ptuju organiziral slovensko vojsko, jeseni 1944. leta pa je odšel v partizane. Albin Mlakar se je rodil na današnji dan leta 1890 v Planini pri Postojni.
—–
Cerkveni dostojanstvenik in narodni delavec ALBIN KJUDER je študiral bogoslovje v Gorici in Ljubljani – tam je bil leta 1916 tudi posvečen. Najprej je služboval v Bárkovljah in pri Svetem Antonu v Trstu. Tam je bil pridigar za Slovence, pevovodja in organist pri slovenskem bogoslužju, na italijanskih in nemških šolah pa je poučeval tudi verouk. Od leta 1924 je bil župnik in dekan v Tomaju; skrbel je tudi za samostan tamkajšnjih šolskih sester in glasbeno šolanje. Uredil je “tomajsko farno knjižnico”, ki je po njegovi zaslugi postala največja zasebna knjižnica na Primorskem oziroma v vsej Sloveniji. V njej je bilo zbranih več kot 10.000 knjig.
V obdobju fašizma je vzgajal dijake in študente v narodnem duhu, imel slovenska predavanja, leta 1929 pa je moral pred sodišče zaradi širjenja knjig “Mohorjeve založbe”. Med drugo svetovno vojno so ga zaradi narodno-prebudnega dela za krajši čas zaprli tako Italijani kot Nemci. Leta 1955 je postal apostolski delegat za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije in hkrati prelat z vsemi škofovskimi pravicami, leta 1961 pa je bil imenovan za apostolskega administratorja slovenskega dela tržaško-koprske in slovenskega dela reške škofije. Albin Kjuder se je rodil na današnji dan leta 1893 v Dútovljah.
6248 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Minorit in pedagog MANSUETUS ZANGERL se je rodil leta 1742 v Gradcu. Leta 1777 je postal gvardijan v Celju in hkrati ravnatelj glavne šole ter prvi učitelj, ki je poučeval pedagogiko. Poleg tega je skrbel tudi za versko vzgojo svojih učencev v slovenščini. Kako zelo si je prizadeval za učiteljski naraščaj, priča podatek iz kronike celjske glavne šole, da je pod njegovim vodstvom opravilo pedagoški izpit 12 učiteljev. Sicer pa je bila celjska glavna šola pomembna za razvoj šolstva na spodnjem Štajerskem in je bila do leta 1802 edina izobraževalnica učiteljev v lavantinski škofiji. Obiskovali so jo tudi učenci iz Kranjske. Izpite iz pedagogike so pri Mansetusu Zangerlu opravljali tudi duhovniki, da so lahko vodili trivialne šole in bili dekanijski šolski nadzorniki.
—–
Na današnji dan leta 1773 se je v Ljubljani rodil tiskar JOŽEF SASSENBERG. Do leta 1815 je vodil znamenito Kleinmayrjevo tiskarno v Ljubljani. Po koncu francoske okupacije je kupil opremo nekdanje francoske tiskarne in leta 1816 dobil koncesijo za ustanovitev svoje lastne. Jožef Sassenberg je tiskal vse tiskovine za davčne in monopolne urade na Kranjskem, natisnil pa je tudi več nabožnih del za ljubljanske knjigarnarje.
—–
Zdravnik in botanik FRIEDRICH MARTIN JOSEPH WELWITSCH je kot zdravnik med drugim leta 1835 služboval v Ljubljani in Cerknici, kot botanik pa tudi na Portugalskem; bil je profesor na tamkajšnji univerzi in ravnatelj botaničnega vrta v Lizboni. Udeležil se je znanstvene odprave v Angolo in v namibijski puščavi odkril nenavadno rastlino, ki so jo pozneje imenovali po njem – velbičevko. Kot botanik je deloval tudi v Londonu, med bivanjem na Kranjskem pa je raziskoval glive v Postojnski jami. Friedrich Martin Joseph Welwitsch se je rodil na današnji dan pred 210-imi leti pri Gospe Sveti na Koroškem.
—–
Častnik avstro-ogrske vojske ALBIN MLAKAR je bil v 1. svetovni vojni najprej na ruskem, nato pa na italijanskem bojišču. Postal je najznamenitejši slovenski častnik v avstro-ogrski vojski, saj je bil zaradi številnih pogumnih dejanj odlikovan z viteškim križcem Leopoldovega reda in zlato medaljo za hrabrost. Novembra leta 1918 je na Ptuju organiziral slovensko vojsko, jeseni 1944. leta pa je odšel v partizane. Albin Mlakar se je rodil na današnji dan leta 1890 v Planini pri Postojni.
—–
Cerkveni dostojanstvenik in narodni delavec ALBIN KJUDER je študiral bogoslovje v Gorici in Ljubljani – tam je bil leta 1916 tudi posvečen. Najprej je služboval v Bárkovljah in pri Svetem Antonu v Trstu. Tam je bil pridigar za Slovence, pevovodja in organist pri slovenskem bogoslužju, na italijanskih in nemških šolah pa je poučeval tudi verouk. Od leta 1924 je bil župnik in dekan v Tomaju; skrbel je tudi za samostan tamkajšnjih šolskih sester in glasbeno šolanje. Uredil je “tomajsko farno knjižnico”, ki je po njegovi zaslugi postala največja zasebna knjižnica na Primorskem oziroma v vsej Sloveniji. V njej je bilo zbranih več kot 10.000 knjig.
V obdobju fašizma je vzgajal dijake in študente v narodnem duhu, imel slovenska predavanja, leta 1929 pa je moral pred sodišče zaradi širjenja knjig “Mohorjeve založbe”. Med drugo svetovno vojno so ga zaradi narodno-prebudnega dela za krajši čas zaprli tako Italijani kot Nemci. Leta 1955 je postal apostolski delegat za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije in hkrati prelat z vsemi škofovskimi pravicami, leta 1961 pa je bil imenovan za apostolskega administratorja slovenskega dela tržaško-koprske in slovenskega dela reške škofije. Albin Kjuder se je rodil na današnji dan leta 1893 v Dútovljah.
Ustvarjalec slovenske radijske ure v Chicagu Vojaški premiki na Koroškem Politični spor namesto avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prevajalec literature in filozofskih razprav Ustanovitelj oddelka za psihologijo Direktorica Inštituta za načrtovanje družine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alpski vršaci in njihova prvič izmerjena nadmorska višina Montiran politični proces razveljavljen po 44 letih Nacisti odvzeli staršem 650 otrok
Mejnik v razvoju ljubljanske drame Iz gledališča na politični sodni proces Vojna svetovnih razsežnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Igralkina neposrednost in mladostni čar Gospodarstvenik razvije največje gumarsko podjetje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zasluge za ljubljansko univerzo Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Začetnik astronomskega observatorija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
"Bukve za učenke porodničarstva" Vroče poletje leta 1916 ob Soči Zakon o mestnih občinah v nekdanji Dravski banovini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Satirik razjaril gospodo Sodobne geofizikalne metode Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arhitekt »malega nebotičnika« v Ljubljani »Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev« Uspehi z diatonično harmoniko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Osrednje ime naše predvojne statistike Ustanoviteljica otroškega oddelka klinike za bolezni ušes, nosu in grla v Ljubljani
Glasbenica in likovnica Partizansko letališče v Loški dolini Prvi povojni popis prebivalstva
Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis «Ave, triumphator!« Zborovodja in zbiratelj rožanskih ljudskih pesmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtovčeva spodbuda Prešernu Eden od pobudnikov Narodnega sveta koroških Slovencev Naš utemeljitelj družboslovne smeri antropologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Komponiral po Župančičevih Basist Slovenskega okteta Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo
Doba čitalništva in prebujena narodna zavest Primorski prostovoljec v boju za meje Dve desetletji dirigent simfonikov naše RTV hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najizrazitejši slovenski portretist svoje dobe Brigadni general z Mote pri Ljutomeru Operna primadona iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar, ki je ustvaril Prešernov spomenik v Ljubljani Utemeljitelj naše filmske publicistike Nosilec sodobne miselnosti in pristopa k alpinizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – pozabljena slovenska pisava prve polovice 19. stoletja “O pregovorih in prilikah, še posebno slovenskih” Temeljni kamen za današnji Narodni in Prirodoslovni muzej Slovenije
Karikaturist ‒ žrtev resnice Požig Narodnega doma v Trstu Literarni pogled na vojni čas
Zadnja javna sodna usmrtitev na Slovenskem Edina zdravnica – najprej v Trstu, nato v Mariboru Etnomuzikolog na delu v Beneški Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov