Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Minorit in pedagog MANSUETUS ZANGERL se je rodil leta 1742 v Gradcu. Leta 1777 je postal gvardijan v Celju in hkrati ravnatelj glavne šole ter prvi učitelj, ki je poučeval pedagogiko. Poleg tega je skrbel tudi za versko vzgojo svojih učencev v slovenščini. Kako zelo si je prizadeval za učiteljski naraščaj, priča podatek iz kronike celjske glavne šole, da je pod njegovim vodstvom opravilo pedagoški izpit 12 učiteljev. Sicer pa je bila celjska glavna šola pomembna za razvoj šolstva na spodnjem Štajerskem in je bila do leta 1802 edina izobraževalnica učiteljev v lavantinski škofiji. Obiskovali so jo tudi učenci iz Kranjske. Izpite iz pedagogike so pri Mansetusu Zangerlu opravljali tudi duhovniki, da so lahko vodili trivialne šole in bili dekanijski šolski nadzorniki.
—–
Na današnji dan leta 1773 se je v Ljubljani rodil tiskar JOŽEF SASSENBERG. Do leta 1815 je vodil znamenito Kleinmayrjevo tiskarno v Ljubljani. Po koncu francoske okupacije je kupil opremo nekdanje francoske tiskarne in leta 1816 dobil koncesijo za ustanovitev svoje lastne. Jožef Sassenberg je tiskal vse tiskovine za davčne in monopolne urade na Kranjskem, natisnil pa je tudi več nabožnih del za ljubljanske knjigarnarje.
—–
Zdravnik in botanik FRIEDRICH MARTIN JOSEPH WELWITSCH je kot zdravnik med drugim leta 1835 služboval v Ljubljani in Cerknici, kot botanik pa tudi na Portugalskem; bil je profesor na tamkajšnji univerzi in ravnatelj botaničnega vrta v Lizboni. Udeležil se je znanstvene odprave v Angolo in v namibijski puščavi odkril nenavadno rastlino, ki so jo pozneje imenovali po njem – velbičevko. Kot botanik je deloval tudi v Londonu, med bivanjem na Kranjskem pa je raziskoval glive v Postojnski jami. Friedrich Martin Joseph Welwitsch se je rodil na današnji dan pred 210-imi leti pri Gospe Sveti na Koroškem.
—–
Častnik avstro-ogrske vojske ALBIN MLAKAR je bil v 1. svetovni vojni najprej na ruskem, nato pa na italijanskem bojišču. Postal je najznamenitejši slovenski častnik v avstro-ogrski vojski, saj je bil zaradi številnih pogumnih dejanj odlikovan z viteškim križcem Leopoldovega reda in zlato medaljo za hrabrost. Novembra leta 1918 je na Ptuju organiziral slovensko vojsko, jeseni 1944. leta pa je odšel v partizane. Albin Mlakar se je rodil na današnji dan leta 1890 v Planini pri Postojni.
—–
Cerkveni dostojanstvenik in narodni delavec ALBIN KJUDER je študiral bogoslovje v Gorici in Ljubljani – tam je bil leta 1916 tudi posvečen. Najprej je služboval v Bárkovljah in pri Svetem Antonu v Trstu. Tam je bil pridigar za Slovence, pevovodja in organist pri slovenskem bogoslužju, na italijanskih in nemških šolah pa je poučeval tudi verouk. Od leta 1924 je bil župnik in dekan v Tomaju; skrbel je tudi za samostan tamkajšnjih šolskih sester in glasbeno šolanje. Uredil je “tomajsko farno knjižnico”, ki je po njegovi zaslugi postala največja zasebna knjižnica na Primorskem oziroma v vsej Sloveniji. V njej je bilo zbranih več kot 10.000 knjig.
V obdobju fašizma je vzgajal dijake in študente v narodnem duhu, imel slovenska predavanja, leta 1929 pa je moral pred sodišče zaradi širjenja knjig “Mohorjeve založbe”. Med drugo svetovno vojno so ga zaradi narodno-prebudnega dela za krajši čas zaprli tako Italijani kot Nemci. Leta 1955 je postal apostolski delegat za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije in hkrati prelat z vsemi škofovskimi pravicami, leta 1961 pa je bil imenovan za apostolskega administratorja slovenskega dela tržaško-koprske in slovenskega dela reške škofije. Albin Kjuder se je rodil na današnji dan leta 1893 v Dútovljah.
6248 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Minorit in pedagog MANSUETUS ZANGERL se je rodil leta 1742 v Gradcu. Leta 1777 je postal gvardijan v Celju in hkrati ravnatelj glavne šole ter prvi učitelj, ki je poučeval pedagogiko. Poleg tega je skrbel tudi za versko vzgojo svojih učencev v slovenščini. Kako zelo si je prizadeval za učiteljski naraščaj, priča podatek iz kronike celjske glavne šole, da je pod njegovim vodstvom opravilo pedagoški izpit 12 učiteljev. Sicer pa je bila celjska glavna šola pomembna za razvoj šolstva na spodnjem Štajerskem in je bila do leta 1802 edina izobraževalnica učiteljev v lavantinski škofiji. Obiskovali so jo tudi učenci iz Kranjske. Izpite iz pedagogike so pri Mansetusu Zangerlu opravljali tudi duhovniki, da so lahko vodili trivialne šole in bili dekanijski šolski nadzorniki.
—–
Na današnji dan leta 1773 se je v Ljubljani rodil tiskar JOŽEF SASSENBERG. Do leta 1815 je vodil znamenito Kleinmayrjevo tiskarno v Ljubljani. Po koncu francoske okupacije je kupil opremo nekdanje francoske tiskarne in leta 1816 dobil koncesijo za ustanovitev svoje lastne. Jožef Sassenberg je tiskal vse tiskovine za davčne in monopolne urade na Kranjskem, natisnil pa je tudi več nabožnih del za ljubljanske knjigarnarje.
—–
Zdravnik in botanik FRIEDRICH MARTIN JOSEPH WELWITSCH je kot zdravnik med drugim leta 1835 služboval v Ljubljani in Cerknici, kot botanik pa tudi na Portugalskem; bil je profesor na tamkajšnji univerzi in ravnatelj botaničnega vrta v Lizboni. Udeležil se je znanstvene odprave v Angolo in v namibijski puščavi odkril nenavadno rastlino, ki so jo pozneje imenovali po njem – velbičevko. Kot botanik je deloval tudi v Londonu, med bivanjem na Kranjskem pa je raziskoval glive v Postojnski jami. Friedrich Martin Joseph Welwitsch se je rodil na današnji dan pred 210-imi leti pri Gospe Sveti na Koroškem.
—–
Častnik avstro-ogrske vojske ALBIN MLAKAR je bil v 1. svetovni vojni najprej na ruskem, nato pa na italijanskem bojišču. Postal je najznamenitejši slovenski častnik v avstro-ogrski vojski, saj je bil zaradi številnih pogumnih dejanj odlikovan z viteškim križcem Leopoldovega reda in zlato medaljo za hrabrost. Novembra leta 1918 je na Ptuju organiziral slovensko vojsko, jeseni 1944. leta pa je odšel v partizane. Albin Mlakar se je rodil na današnji dan leta 1890 v Planini pri Postojni.
—–
Cerkveni dostojanstvenik in narodni delavec ALBIN KJUDER je študiral bogoslovje v Gorici in Ljubljani – tam je bil leta 1916 tudi posvečen. Najprej je služboval v Bárkovljah in pri Svetem Antonu v Trstu. Tam je bil pridigar za Slovence, pevovodja in organist pri slovenskem bogoslužju, na italijanskih in nemških šolah pa je poučeval tudi verouk. Od leta 1924 je bil župnik in dekan v Tomaju; skrbel je tudi za samostan tamkajšnjih šolskih sester in glasbeno šolanje. Uredil je “tomajsko farno knjižnico”, ki je po njegovi zaslugi postala največja zasebna knjižnica na Primorskem oziroma v vsej Sloveniji. V njej je bilo zbranih več kot 10.000 knjig.
V obdobju fašizma je vzgajal dijake in študente v narodnem duhu, imel slovenska predavanja, leta 1929 pa je moral pred sodišče zaradi širjenja knjig “Mohorjeve založbe”. Med drugo svetovno vojno so ga zaradi narodno-prebudnega dela za krajši čas zaprli tako Italijani kot Nemci. Leta 1955 je postal apostolski delegat za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije in hkrati prelat z vsemi škofovskimi pravicami, leta 1961 pa je bil imenovan za apostolskega administratorja slovenskega dela tržaško-koprske in slovenskega dela reške škofije. Albin Kjuder se je rodil na današnji dan leta 1893 v Dútovljah.
Premrlov talent je Prešernovemu zapisu dodal melodijo Znanstvenica v vinarstvu Ustavni amandmaji – nov korak k samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kritika človeški nezmernosti Prejemnik Janežičevega in Drabosnjakovega priznanja Začetki slovenske Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarka in arhitekt – zasebno in ustvarjalno z roko v roki Ustanovitev Narodnega sveta za Štajersko Začetki skupine Laibach in … »nastop – ki ga ni bilo«
Vzpon celjske plemiške rodbine »Avstrijski Rembrandt« in njegova dela na Slovenskem Pobudnik novih diagnostičnih postopkov v interni medicini
Samostan Stična – zibelka verskega in kulturnega življenja Nemec, ki se je bojeval za narodne pravice Slovencev Spodbuda planinstvu v Idriji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Deželne barve: bela, modra in rdeča Slovensko-koroški okrajni šolski nadzornik za manjšinsko šolo Brezčasna ustvarjalnost dramatika v zdravniškem poklicu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Glas Mojčine pesmi iz prvega filma o Kekcu Radoslava Premrl: »Moj brat Janko - Vojko« Mariborski tovarnar – rešitelj Judov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki se je približal ljudskemu občutju Povesti o razkroju patriarhalnega življenja Strokovnjak za geotehnična vprašanja
Tržaško-koprski škof in jezikoslovec Gradbenik o trajnosti materiala in konstrukcij Operna pevka in pedagoginja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najstarejša ohranjena gledališka stavba na Slovenskem Ljubljanski župan – prvi jugoslovanski diplomat v Pragi Raziskovalec glasbene teorije in vzgoje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Politik in javni delavec mora biti gmotno neodvisen« Prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom 56 let po prvi Slovenija dobi drugo univerzo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik raziskovalec Kamniško - Savinjskih Alp Trpljenje primorskega ljudstva v literaturi Nacisti razglasijo Pohorje za zaprto območje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Otomanska nevarnost z dunajske smeri Zborovodja slovenskih študentov v Gradcu Zoper elektrarno, ki bi potopila 9 kilometrov doline Soče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan vrnitve Primorske k matični domovini Čitalnica pri tržaškem Svetem Jakobu Bled gosti prvi festival jugoslovanskega jazza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Herbarij z dva tisoč rastlinami Prvi zemljevid slovenskih narečij Zdravniška pot od Gorice do San Francisca
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Potomec bošnjaških ubežnikov – hrvaški svetniški kandidat V 20-ih letih posneli 21 celovečernih filmov Pomembna odkritja zdravnika iz Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vojni minister Avstro-ogrske monarhije Prva letalska nesreča civilnega letala pri nas Besedila za več kot 600 skladb *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca Zoolog, ki je odkopaval néveljskega mamuta Partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skrb za slovenske izseljence v Latinski Ameriki Polemike glede razgaljene muze nad Prešernovo glavo “Ali res mora kmet samo ubogati?” *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov