Šišenski hrib in današnji park Tivoli sta že od nekdaj priljubljena kraja Ljubljančanov za oddih ali sprehode. To so spoznali že v 16. stoletju, ko so ob robu parka postavili zidani dvor, predhodnika sedanjega Cekinovega gradu. Na današnji dan leta 1601 so poslopje in zemljišče okoli njega kupili jezuiti, po razpustu njihovega reda pa je dvorec postal last ljubljanskega škofa in nato deželnih stanov. Pred njim je bil urejen eden najlepših vrtov oziroma parkov v Ljubljani. Sedanji baročni dvorec je kot nadstropno paviljonsko stavbo na robu parka dal v prvi polovici 18. stoletja postaviti grof Leopold Karel Lamberg.
Dvorec krasijo s pilastri poudarjene fasade ter polkrožno zaključeni portali na pročelju, izjemno lepa pa je baročno poslikana dvorana v nadstropju. Dvorec je prvotno nosil ime po Lambergu, po smrti njegovega sina pa se je vdova omožila z avstrijskim konjeniškim kapetanom Lovrom Szőgenyjem. Ljubljančani so madžarsko ime lastnika poslovenili v Cekinov grad. Med poznejšimi lastniki je bil do konca druge svetovne vojne tudi Peter Kozler, avtor znamenitega zemljevida Slovenske dežele in pokrajin iz leta 1861 in soustanovitelj “Pivovarne bratov Kozler”, predhodnice današnje Pivovarne Union. Danes je v Cekinovem gradu v parku Tivoli Muzej novejše zgodovine.
—–
Na današnji dan leta 1877 se je v Semiču rodil zdravnik in organizator kirurške dejavnosti FRANC DERGANC. 1903. leta je diplomiral na Dunaju ter se nato v kirurgiji izpopolnjeval na Danskem, v Nemčiji, Franciji in Švici. Do leta 1932 je vodil kirurški oddelek ljubljanske bolnišnice. Uvajal je vrsto novosti in tudi sam iskal nove načine dela. Vse od prihoda v Ljubljano si je prizadeval za izdajanje slovenskega zdravstvenega glasila in za slovensko medicinsko terminologijo. 1929. leta je dal pobudo za ustanovitev “Zdravniškega vestnika”; najpomembnejša naloga tega glasila je bila boj za popolno medicinsko fakulteto. Franc Derganc se je posvečal tudi filozofiji in leta 1920 objavil gradivo za filozofski slovar.
—–
Zdravnik JULIJ SAJE je študiral v Ljubljani, Zagrebu in Gradcu; tam je leta 1934 diplomiral. Delal je v ljubljanski in mariborski bolnišnici ter v Velenju. V začetku nemške okupacije je bil zaprt in konfiniran v Srbijo, a je pobegnil in se priključil narodnoosvobodilnemu gibanju v Novem mestu. Leta 1943 je odšel v Levstikovo brigado in postal njen prvi sanitetni referent, pozneje pa je bil do konca vojne partizanski zdravnik v bolnišnici na Pohorju. Julij Saje se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Šmihelu pri Novem mestu.
—–
Lovec na bizone in izvidnik ameriške vojske BUFFALO BILL s pravim imenom William Frederick Cody je že kot mladenič postal izurjen kavboj in lovec, pozneje pa se je zaposlil kot jezdec pri poštni službi Pony Express. V ameriški državljanski vojni v letih od 1861 do 65 je bil izvidnik in vodnik unionistov, po njej pa je začel dobavljati bizonje meso za prehrano delavcev železnice Kansas Pacific Railroad. V osmih mesecih naj bi ubil kar 4280 bizonov; od tod tudi njegov vzdevek Buffalo – bizon.
Pozneje je spet postal vojaški izvidnik in sodeloval v šestnajstih bitkah z indijanskim plemenom Sujev. Zaradi razgibanega življenja je kmalu postal junak časopisnih zgodb in vestern romanov, dve desetletji pa je nastopal tudi na zabavnih prireditvah, ki so občinstvu po Združenih državah Amerike in Evropi prikazovale življenje na Divjem zahodu. Buffalo Bill je bil pozneje izmed vseh junakov Divjega zahoda največkrat upodobljen v filmu. Rodil se je na današnji dan pred 170-imi leti v Iowi v Združenih državah Amerike.