Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pravnik JURIJ WOHINIZ, tudi Wohinz, Bohinc ali Bohinjec, se je rodil okoli leta 1618 v Smokúču na Gorenjskem. Šolal se je na jezuitskem kolegiju v Ljubljani, nato študiral filozofijo v Gradcu in pravo na Dunaju. Leta 1653 je postal dvorni in sodni odvetnik ter svetnik dunajskega škofijskega sveta. Bil je dekan pravne fakultete in rektor univerze na Dunaju. Ukvarjal se je z vprašanji javnih financ, zlasti z načinom pridobivanja državnih prihodkov.
Po oporoki duhovnika in mecena Luke Knaflja je Jurij Wohiniz leta 1676 sestavil ustanovno listino Knafljeve ustanove na Dunaju in jo prvih osem let tudi upravljal. Ta je bila do propada Avstro-Ogrske najpomembnejša štipendijska ustanova, namenjena kranjskim študentom za študij na dunajski univerzi.
—–
ANTON TRAVEN – rodil se je na današnji dan leta 1754 v Dobu pri Domžalah – je bil v skupini prvih sodelavcev janzenista Jurija Japlja, ki so na novo prevajali Sveto pismo. Podobno kot Japelj je bil nasprotnik Pohlinove meniške smeri, jezika in pravopisa, in je pri prevodih uporabljal jezikovne rešitve Dalmatina, Trubarja in Gollmayerja. Anton Traven je, prav tako po Japljevih navodilih in v njegovem jeziku, prevajal tudi psalme; leta 1798 so izšli pod naslovom »Bukve psalmov«.
—–
IVAN ŽUŽA se je rodil na današnji dan leta 1830 v Várpalotu na Madžarskem. V Pragi je študiral geodezijo, montanistiko in pravo. Delal je v rudnikih na Moravskem in Madžarskem, nekaj let pa je bil lastnik več premogovnikov v okolici Celja. Leta 1869 je bil izvoljen v štajerski deželni zbor in se v njem zavzemal za slovensko sodstvo in univerzo. Ivan Žuža je bil tudi soustanovitelj dnevnika »Slovenski narod« in več let njegov dopisnik.
—–
Na današnji dan leta 1861 se je rodil slikar FERDO VESEL. Študij je začel na dunajski akademiji, končal pa na münchenski s specialko leta 1893. Izhodišče in stalnica njegovega slikarstva je bil realizem, vendar je pod vplivom impresionizma poskušal slikam vdahniti razpoloženje in v njih izpovedati osebno videnje slikarskega predmeta. Ferdo Vesel je veliko eksperimentiral s tehnikami, največ pa je slikal v olju, predvsem pokrajine, portrete in tihožitja.
—–
MARJAN KERŠIČ BELAČ je leta 1949 diplomiral na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani ter pozneje med drugim poučeval kiparske tehnike na Šoli za oblikovanje. Kiparsko je začel ustvarjati v času socialističnega realizma, nadaljeval v bolj umirjenem realističnem slogu, njegova poznejša dela (glave in figure) pa so lepotno očiščena in bolj umirjena. Bil je tudi alpinist z zavidljivim izborom najtežjih plezalnih smeri pri nas in z več pomembnimi prvenstvenimi vzponi. Leta 1960 je bil član 1. jugoslovanske alpinistične himalajske odprave na Trisul. Rodil se jena današnji dan leta 1920 v Ljubljani.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Pravnik JURIJ WOHINIZ, tudi Wohinz, Bohinc ali Bohinjec, se je rodil okoli leta 1618 v Smokúču na Gorenjskem. Šolal se je na jezuitskem kolegiju v Ljubljani, nato študiral filozofijo v Gradcu in pravo na Dunaju. Leta 1653 je postal dvorni in sodni odvetnik ter svetnik dunajskega škofijskega sveta. Bil je dekan pravne fakultete in rektor univerze na Dunaju. Ukvarjal se je z vprašanji javnih financ, zlasti z načinom pridobivanja državnih prihodkov.
Po oporoki duhovnika in mecena Luke Knaflja je Jurij Wohiniz leta 1676 sestavil ustanovno listino Knafljeve ustanove na Dunaju in jo prvih osem let tudi upravljal. Ta je bila do propada Avstro-Ogrske najpomembnejša štipendijska ustanova, namenjena kranjskim študentom za študij na dunajski univerzi.
—–
ANTON TRAVEN – rodil se je na današnji dan leta 1754 v Dobu pri Domžalah – je bil v skupini prvih sodelavcev janzenista Jurija Japlja, ki so na novo prevajali Sveto pismo. Podobno kot Japelj je bil nasprotnik Pohlinove meniške smeri, jezika in pravopisa, in je pri prevodih uporabljal jezikovne rešitve Dalmatina, Trubarja in Gollmayerja. Anton Traven je, prav tako po Japljevih navodilih in v njegovem jeziku, prevajal tudi psalme; leta 1798 so izšli pod naslovom »Bukve psalmov«.
—–
IVAN ŽUŽA se je rodil na današnji dan leta 1830 v Várpalotu na Madžarskem. V Pragi je študiral geodezijo, montanistiko in pravo. Delal je v rudnikih na Moravskem in Madžarskem, nekaj let pa je bil lastnik več premogovnikov v okolici Celja. Leta 1869 je bil izvoljen v štajerski deželni zbor in se v njem zavzemal za slovensko sodstvo in univerzo. Ivan Žuža je bil tudi soustanovitelj dnevnika »Slovenski narod« in več let njegov dopisnik.
—–
Na današnji dan leta 1861 se je rodil slikar FERDO VESEL. Študij je začel na dunajski akademiji, končal pa na münchenski s specialko leta 1893. Izhodišče in stalnica njegovega slikarstva je bil realizem, vendar je pod vplivom impresionizma poskušal slikam vdahniti razpoloženje in v njih izpovedati osebno videnje slikarskega predmeta. Ferdo Vesel je veliko eksperimentiral s tehnikami, največ pa je slikal v olju, predvsem pokrajine, portrete in tihožitja.
—–
MARJAN KERŠIČ BELAČ je leta 1949 diplomiral na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani ter pozneje med drugim poučeval kiparske tehnike na Šoli za oblikovanje. Kiparsko je začel ustvarjati v času socialističnega realizma, nadaljeval v bolj umirjenem realističnem slogu, njegova poznejša dela (glave in figure) pa so lepotno očiščena in bolj umirjena. Bil je tudi alpinist z zavidljivim izborom najtežjih plezalnih smeri pri nas in z več pomembnimi prvenstvenimi vzponi. Leta 1960 je bil član 1. jugoslovanske alpinistične himalajske odprave na Trisul. Rodil se jena današnji dan leta 1920 v Ljubljani.
Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča Visoka raven organiziranosti gasilstva pri nas
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Valentin Vodnik dobi spomenik Pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani
Ljubljana dobi mestni vodovod Slovenska igralka v češki politiki 400 tisoč podpisov za beatifikacijo škofa Slomška
Župan, ki je Ljubljano razvil v moderno mesto Od upravnika gledališča do obsojenca na dachavskih procesih Interpretka intelektualnih odrskih podob *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop današnjega Big banda RTV Slovenija
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Literarno oblikovanje ob Cankarju in Župančiču »Danes so dovoljene sanje …«
Poznavalka del Josipa Murna Naš utemeljitelj znanstvenega preučevanja mednarodnih odnosov Prvič neposredno v radijski program z vrha Triglava
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Pred 32 leti smo dobili državni grb in zastavo
Avtor slovenske planinske markacije Preučevalec zgodovine knjig in knjižnic Raziskovalec pojava samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec Madžarski okupatorji odvedejo v internacijo prve Slovence
Utemeljitelj slovenske etnomuzikologije Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Agronom – organizator kmetijstva Eden od organizatorjev protinacističnega upora na Štajerskem Pred 32 leti je Slovenska tiskovna agencija odposlala prvo vest
Podpisi peticije za zedinjeno Slovenijo Odvetnica in njena pripovedna proza Slovenik – papeški zavod v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojstrski interpret intelektualnih gledaliških vlog Vojak, pravnik in zgodovinar Od gledališča na osvobojenem ozemlju do filmskih vlog
Zagovornik slovenstva v Kanalski dolini Redovnik in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Fraz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Več kot 500 vlog v gledališču, na radiu in na televiziji Časnikarska pot od »Ljudske pravice do »Naših razgledov« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tolminski kmečki upor Zgodovinar, geograf in skladatelj Slovenska gimnazija v begunskem taborišču v Vetrinju
Véliki admiral – poveljnik avstro-ogrske vojne mornarice Eden od ustanoviteljev Kluba koroških Slovencev Lirski sopran za klasične operne vloge *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Pismeni ljudje laže pridobivajo proizvode ter državi davke plačujejo« »Beatin dnevnik« – roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Posnetki s Triglava za dan razglasitve državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov