Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

05.06.2016


Kipar PASQUALE LAZZARINI se je izučil verjetno v Benetkah, po poroki s hčerjo goriškega kiparja Peccassija pa se je naselil v Gorici in po tastovi smrti leta 1698 prevzel njegovo delavnico. Lazzarini velja za osrednjega predstavnika baročnega kiparstva na Primorskem. Nadaljeval je tradicijo tabernakeljskega in zlasti stebričnega tipa kamnitega oltarja s kiparsko poudarjeno oltarno mizo, obhodnima lokoma in zgornjim zaključnim delom. Zmerno razgibane figure so večinoma majhne, tako da ostaja poudarek na oltarni arhitekturi. Njegovi najpomembnejši deli sta velika oltarja v cerkvi svetega Ignacija v Gorici in v župnijski cerkvi v Kobaridu. Kipar Pasquale Lazzarini se je rodil leta 1667 v Benetkah.
—–
Skladatelj JURIJ KURALT se je rodil okoli leta 1700 v Kranju. Šolal in glasbeno izobrazil se je na jezuitskem kolegiju v Ljubljani; tu je bil od leta 1724 študent poetike. Čez nekaj let je postal vodja cerkvenega pevskega zbora pri svetem Jakobu v Ljubljani, po letu 1733 pa njegova življenjska pot ni več znana. V virih je Jernej Kuralt izrecno omenjen kot skladatelj, vendar je znano le to, da je uglasbil oratorij »Težavna pot Frančiška Ksaverija v kitajsko kraljestvo«. Delo je ohranjeno samo v nemškem libretu. Glede na čas nastanka je bilo verjetno poznobaročno.
—–
Botanik in vrtnar ANDREJ FLEISCHMAN se je rodil leta 1805 v Beričevem pri Ljubljani; natančen datum ni znan. V ljubljanskem botaničnem vrtu je bil najprej vrtnar, od leta 1850 pa predstojnik. Raziskoval je kranjsko floro in pisal članke s floristično tematiko. Po njem se imenuje tudi nekaj rastlin. Andrej Fleischman je umrl na današnji dan leta 1867 v Ljubljani.
—–
Generalpolkovnik ZDENKO ULEPIČ je po šolanju na vojaški akademiji in letalski izvidniški šoli v Beogradu postal letalski častnik v vojski Kraljevine Jugoslavije. Med drugo svetovno vojno je bil v vojnem ujetništvu in v internaciji v Gonarsu, po pobegu od tam pa se je leta 1943 vključil v partizanske enote in opravljal različne poveljniške dolžnosti. Bil je med snovalci vojnega letalstva Jugoslovanske armade, v letih od 1946 do 1966 pa poveljnik Jugoslovanskega vojnega letalstva. Generalpolkovnik Zdenko Ulepič se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1954 je v Ljubljani začela delovati otroška klinika na Vrazovem trgu. Gradili so jo osem let. Sredstva zanjo so priskrbeli mednarodne človekoljubne organizacije, slovensko-ameriški narodni svet ter druge napredne slovenske in tuje izseljenske organizacije. Naše izseljence je v Združenih državah Amerike spodbujal pisatelj Luis Adamič. Ta se je z zamislijo o ustanovitvi otroške klinike seznanil med obiskom v stari domovini.
—–
Pesnik JANEZ KLARIČ se je rodil na današnji dan leta 1920 pri Mavrcu pri Kostelu. Začel je študirati bogoslovje, vendar se je že naslednje študijsko leto prepisal na klasično filologijo ter se pridružil članom katoliškega študentskega društva »Zarja«. Aktivno je sodeloval v odporniškem gibanju, maja 1942 odšel v partizane, postal zastopnik krščanskih socialistov za Kočevsko, padel pa je v roški ofenzivi avgusta istega leta. S pesmimi se je Janez Klarič oglašal v semeniškem zborniku »Mlada setev«; njegova poezija je bila izrazito razmišljanje o takratnih eksistencialnih problemih.


Na današnji dan

6243 epizod

Na današnji dan

6243 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

05.06.2016


Kipar PASQUALE LAZZARINI se je izučil verjetno v Benetkah, po poroki s hčerjo goriškega kiparja Peccassija pa se je naselil v Gorici in po tastovi smrti leta 1698 prevzel njegovo delavnico. Lazzarini velja za osrednjega predstavnika baročnega kiparstva na Primorskem. Nadaljeval je tradicijo tabernakeljskega in zlasti stebričnega tipa kamnitega oltarja s kiparsko poudarjeno oltarno mizo, obhodnima lokoma in zgornjim zaključnim delom. Zmerno razgibane figure so večinoma majhne, tako da ostaja poudarek na oltarni arhitekturi. Njegovi najpomembnejši deli sta velika oltarja v cerkvi svetega Ignacija v Gorici in v župnijski cerkvi v Kobaridu. Kipar Pasquale Lazzarini se je rodil leta 1667 v Benetkah.
—–
Skladatelj JURIJ KURALT se je rodil okoli leta 1700 v Kranju. Šolal in glasbeno izobrazil se je na jezuitskem kolegiju v Ljubljani; tu je bil od leta 1724 študent poetike. Čez nekaj let je postal vodja cerkvenega pevskega zbora pri svetem Jakobu v Ljubljani, po letu 1733 pa njegova življenjska pot ni več znana. V virih je Jernej Kuralt izrecno omenjen kot skladatelj, vendar je znano le to, da je uglasbil oratorij »Težavna pot Frančiška Ksaverija v kitajsko kraljestvo«. Delo je ohranjeno samo v nemškem libretu. Glede na čas nastanka je bilo verjetno poznobaročno.
—–
Botanik in vrtnar ANDREJ FLEISCHMAN se je rodil leta 1805 v Beričevem pri Ljubljani; natančen datum ni znan. V ljubljanskem botaničnem vrtu je bil najprej vrtnar, od leta 1850 pa predstojnik. Raziskoval je kranjsko floro in pisal članke s floristično tematiko. Po njem se imenuje tudi nekaj rastlin. Andrej Fleischman je umrl na današnji dan leta 1867 v Ljubljani.
—–
Generalpolkovnik ZDENKO ULEPIČ je po šolanju na vojaški akademiji in letalski izvidniški šoli v Beogradu postal letalski častnik v vojski Kraljevine Jugoslavije. Med drugo svetovno vojno je bil v vojnem ujetništvu in v internaciji v Gonarsu, po pobegu od tam pa se je leta 1943 vključil v partizanske enote in opravljal različne poveljniške dolžnosti. Bil je med snovalci vojnega letalstva Jugoslovanske armade, v letih od 1946 do 1966 pa poveljnik Jugoslovanskega vojnega letalstva. Generalpolkovnik Zdenko Ulepič se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1954 je v Ljubljani začela delovati otroška klinika na Vrazovem trgu. Gradili so jo osem let. Sredstva zanjo so priskrbeli mednarodne človekoljubne organizacije, slovensko-ameriški narodni svet ter druge napredne slovenske in tuje izseljenske organizacije. Naše izseljence je v Združenih državah Amerike spodbujal pisatelj Luis Adamič. Ta se je z zamislijo o ustanovitvi otroške klinike seznanil med obiskom v stari domovini.
—–
Pesnik JANEZ KLARIČ se je rodil na današnji dan leta 1920 pri Mavrcu pri Kostelu. Začel je študirati bogoslovje, vendar se je že naslednje študijsko leto prepisal na klasično filologijo ter se pridružil članom katoliškega študentskega društva »Zarja«. Aktivno je sodeloval v odporniškem gibanju, maja 1942 odšel v partizane, postal zastopnik krščanskih socialistov za Kočevsko, padel pa je v roški ofenzivi avgusta istega leta. S pesmimi se je Janez Klarič oglašal v semeniškem zborniku »Mlada setev«; njegova poezija je bila izrazito razmišljanje o takratnih eksistencialnih problemih.


01.07.2023

6. julij - Jakob Aljaž (1845) skladatelj in duhovnik, ki je kupil vrh Triglava

Slovenski portretist rimske šole Diplomat v prizadevanjih za pravične meje Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.07.2023

5. julij - pred 100 leti se je rodil krasoslovec Ivan Gams

Dvorni slikar, marinist in orientalist Časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika Predstavnik ekspresionističnega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.07.2023

4. julij - spomenik Pohorskemu bataljonu (1954)

»Danes grofje celjski in nikdar več« Pesnik s Krasa "Utrudil sem se podobe svojega plemena in se izselil." *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.07.2023

3. julij - Janez Lenassi (1927), kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja

Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja Dan slovenskih rudarjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


23.06.2023

2. julij - uršulinke v Ljubljani ustanovijo prvo dekliško šolo (1703)

Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki Preobrat v odnosu do slovenske osamosvojitve *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


23.06.2023

1. julij - Alojzij Res (1893) povezovalec slovenske in italijanske kulture

Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča Visoka raven organiziranosti gasilstva pri nas


23.06.2023

30. junij - cesar Loko podeli brižinskemu škofu (973)

Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Valentin Vodnik dobi spomenik Pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani


23.06.2023

29. junij - gozdarski inženir in izumitelj Jožef Ressel (1793)

Ljubljana dobi mestni vodovod Slovenska igralka v češki politiki 400 tisoč podpisov za beatifikacijo škofa Slomška


23.06.2023

28. junij - Fran Roblek (1865) organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini

Župan, ki je Ljubljano razvil v moderno mesto Od upravnika gledališča do obsojenca na dachavskih procesih Interpretka intelektualnih odrskih podob *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


23.06.2023

27. junij - major Alfred Lavrič (1883) borec za severno mejo

Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop današnjega Big banda RTV Slovenija


23.06.2023

26. junij - 100 let arhivskega sporazuma z Avstrijo

Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Literarno oblikovanje ob Cankarju in Župančiču »Danes so dovoljene sanje …«


19.06.2023

25. junij - pol leta po plebiscitu je Slovenija uzakonila državnost (1991)

Poznavalka del Josipa Murna Naš utemeljitelj znanstvenega preučevanja mednarodnih odnosov Prvič neposredno v radijski program z vrha Triglava


19.06.2023

24. junij - Prva strojna papirnica na Slovenskem (1843)

Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Pred 32 leti smo dobili državni grb in zastavo


19.06.2023

23. junij - Jože Goričar (1873), diplomat, ki je emigriral v ZDA

Avtor slovenske planinske markacije Preučevalec zgodovine knjig in knjižnic Raziskovalec pojava samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.06.2023

22. junij - Marij Osana, tehnični oče slovenskega radia

Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec Madžarski okupatorji odvedejo v internacijo prve Slovence


19.06.2023

21. junij - 60 let našega prvega predpisa o graditvi na potresnih območjih

Utemeljitelj slovenske etnomuzikologije Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.06.2023

20. junij - prva doktorica znanosti ljubljanske univerze

Agronom – organizator kmetijstva Eden od organizatorjev protinacističnega upora na Štajerskem Pred 32 leti je Slovenska tiskovna agencija odposlala prvo vest


19.06.2023

19. junij - pesnik Ivan Hribovšek (1923) žrtev povojnih pobojev

Podpisi peticije za zedinjeno Slovenijo Odvetnica in njena pripovedna proza Slovenik – papeški zavod v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.06.2023

18. junij - Julij Glowacki, gimnazijski ravnatelj in naravoslovec

Mojstrski interpret intelektualnih gledaliških vlog Vojak, pravnik in zgodovinar Od gledališča na osvobojenem ozemlju do filmskih vlog


17.06.2023

17. junij - skladatelj Slavko Osterc, glasbeni modernist

Zagovornik slovenstva v Kanalski dolini Redovnik in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 24 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov