Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pisatelj OŽBOLT ÍLAUNIG se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti v Podkraju pri Réberki na avstrijskem Koroškem. Leta 1905 je doktoriral iz prava, nato pa je bil sodnik v Celovcu in Lenartu. S krajšimi proznimi prispevki je sodeloval v več listih, poleg tega pa je v knjigi izdal štiri jurčičevske zgodovinske povesti. Dve sta bili dramatizirani: “Slednji vitez Reberčan” in “Črni križ pri Hrástovcu”. Pisatelj Lojz Kraigher je naslovnega junaka svojega romana “Kontrolor Škrobar” deloma upodobil po Ožboltu Ilaunigu.
—–
Umetnostni kritik in prevajalec KAREL DOBIDA se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Kranju. Leta 1919 je na dunajski univerzi doktoriral iz prava, nato pa služboval v Dalmaciji in Ljubljani. Že od mladosti je spremljal slovensko umetnostno življenje in svoje prispevke objavljal v številnih revijah. Mnoge njegove kritike in predstavitve umetnikov imajo pomembno dokumentarno vrednost. Karel Dobida je sodeloval pri pripravljanju leksikonov in enciklopedij, bil pa je tudi odličen prevajalec del francoskih pisateljev.
—–
Dve leti potem, ko je spomladi 1942 v Ljubljani prenehala oddajati ilegalna radijska postaja Kričač, so na osvobojenem ozemlju v Beli krajini nastale možnosti za delovanje nove radijske postaje. Radio Osvobodilna fronta (ali krajše ROF) je začel oddajati na današnji dan leta 1944 ob 9-ih zvečer, sprva iz improviziranega studia, kmalu nato pa se je preselil v dva studia s samostojnim virom energije v Črnomlju. Za programskega vodjo je bil imenovan Jože Javoršek.
V širšem krogu sodelavcev Radia Osvobodilna fronta je bilo več kot 200 kulturnikov, tehnikov in propagandistov ter dopisnikov iz vse Slovenije. Na sporedu so bile informativne, izobraževalne in kulturno-razvedrilne oddaje, imel je svojo diskoteko, prenašal javne prireditve iz Doma kulture v Črnomlju, pri njem je delovala igralska družina, pogosto pa je na njegovih valovih nastopilo tudi Frontno gledališče. Radio Osvobodilne fronte je oddajal vse do osvoboditve, poslušali pa so ga lahko tudi v Italiji, Franciji, Nemčiji, Afriki in na Novi Zelandiji.
—–
Irski dramatik GEORGE BERNARD SHAW se je po prihodu v London leta 1876 najprej preživljal s pisanjem kritik, bil pa je tudi med ustanovitelji socialistične Fabianske družbe, ki je hotela podružbljenje gospodarstva doseči z vseobsežnimi reformami, ne pa z revolucijo, tako kot marksizem. V svojem prvem pisateljskem obdobju je bil neizprosen kritik družbe in morale, pozneje pa zagovornik idealistične pozitivne filozofije biološke pramoči.
Sicer pa je bil pomemben predstavnik realistične drame in duhovita, protislovna ustvarjalna osebnost; njegova dela so polna neprikrite ironije in paradoksov. Shawove pomembnejše drame so »Cezar in Kleopatra«, »Človek in nadčlovek«, »Zdravnik na razpotju«, »Pigmalion« in »Sveta Ivana«. Dramam je dodal obsežne in podrobne uvode, v katerih je pojasnil svoja stališča, napisal je tudi številne eseje, leta 1925 pa je dobil Nobelovo nagrado. George Bernard Shaw se je rodil na današnji dan pred 160-imi leti v Dublinu na Irskem.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Pisatelj OŽBOLT ÍLAUNIG se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti v Podkraju pri Réberki na avstrijskem Koroškem. Leta 1905 je doktoriral iz prava, nato pa je bil sodnik v Celovcu in Lenartu. S krajšimi proznimi prispevki je sodeloval v več listih, poleg tega pa je v knjigi izdal štiri jurčičevske zgodovinske povesti. Dve sta bili dramatizirani: “Slednji vitez Reberčan” in “Črni križ pri Hrástovcu”. Pisatelj Lojz Kraigher je naslovnega junaka svojega romana “Kontrolor Škrobar” deloma upodobil po Ožboltu Ilaunigu.
—–
Umetnostni kritik in prevajalec KAREL DOBIDA se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Kranju. Leta 1919 je na dunajski univerzi doktoriral iz prava, nato pa služboval v Dalmaciji in Ljubljani. Že od mladosti je spremljal slovensko umetnostno življenje in svoje prispevke objavljal v številnih revijah. Mnoge njegove kritike in predstavitve umetnikov imajo pomembno dokumentarno vrednost. Karel Dobida je sodeloval pri pripravljanju leksikonov in enciklopedij, bil pa je tudi odličen prevajalec del francoskih pisateljev.
—–
Dve leti potem, ko je spomladi 1942 v Ljubljani prenehala oddajati ilegalna radijska postaja Kričač, so na osvobojenem ozemlju v Beli krajini nastale možnosti za delovanje nove radijske postaje. Radio Osvobodilna fronta (ali krajše ROF) je začel oddajati na današnji dan leta 1944 ob 9-ih zvečer, sprva iz improviziranega studia, kmalu nato pa se je preselil v dva studia s samostojnim virom energije v Črnomlju. Za programskega vodjo je bil imenovan Jože Javoršek.
V širšem krogu sodelavcev Radia Osvobodilna fronta je bilo več kot 200 kulturnikov, tehnikov in propagandistov ter dopisnikov iz vse Slovenije. Na sporedu so bile informativne, izobraževalne in kulturno-razvedrilne oddaje, imel je svojo diskoteko, prenašal javne prireditve iz Doma kulture v Črnomlju, pri njem je delovala igralska družina, pogosto pa je na njegovih valovih nastopilo tudi Frontno gledališče. Radio Osvobodilne fronte je oddajal vse do osvoboditve, poslušali pa so ga lahko tudi v Italiji, Franciji, Nemčiji, Afriki in na Novi Zelandiji.
—–
Irski dramatik GEORGE BERNARD SHAW se je po prihodu v London leta 1876 najprej preživljal s pisanjem kritik, bil pa je tudi med ustanovitelji socialistične Fabianske družbe, ki je hotela podružbljenje gospodarstva doseči z vseobsežnimi reformami, ne pa z revolucijo, tako kot marksizem. V svojem prvem pisateljskem obdobju je bil neizprosen kritik družbe in morale, pozneje pa zagovornik idealistične pozitivne filozofije biološke pramoči.
Sicer pa je bil pomemben predstavnik realistične drame in duhovita, protislovna ustvarjalna osebnost; njegova dela so polna neprikrite ironije in paradoksov. Shawove pomembnejše drame so »Cezar in Kleopatra«, »Človek in nadčlovek«, »Zdravnik na razpotju«, »Pigmalion« in »Sveta Ivana«. Dramam je dodal obsežne in podrobne uvode, v katerih je pojasnil svoja stališča, napisal je tudi številne eseje, leta 1925 pa je dobil Nobelovo nagrado. George Bernard Shaw se je rodil na današnji dan pred 160-imi leti v Dublinu na Irskem.
Prvi ban Dravske banovine Igralka in pevka z izrazitim občutkom za humor Prekmurje k južnoslovanski državi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski jezik na prvo mesto Od lepotnega tekmovanja do filmske slave Za mlade z realistično likovno govorico S paketi UNRRA proti lakoti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski portretist rimske šole Diplomat v prizadevanjih za pravične meje Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dvorni slikar, marinist in orientalist Časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika Predstavnik ekspresionističnega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Pesnik s Krasa "Utrudil sem se podobe svojega plemena in se izselil." *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja Dan slovenskih rudarjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki Preobrat v odnosu do slovenske osamosvojitve *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča Visoka raven organiziranosti gasilstva pri nas
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Valentin Vodnik dobi spomenik Pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani
Ljubljana dobi mestni vodovod Slovenska igralka v češki politiki 400 tisoč podpisov za beatifikacijo škofa Slomška
Župan, ki je Ljubljano razvil v moderno mesto Od upravnika gledališča do obsojenca na dachavskih procesih Interpretka intelektualnih odrskih podob *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop današnjega Big banda RTV Slovenija
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Literarno oblikovanje ob Cankarju in Župančiču »Danes so dovoljene sanje …«
Poznavalka del Josipa Murna Naš utemeljitelj znanstvenega preučevanja mednarodnih odnosov Prvič neposredno v radijski program z vrha Triglava
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Pred 32 leti smo dobili državni grb in zastavo
Avtor slovenske planinske markacije Preučevalec zgodovine knjig in knjižnic Raziskovalec pojava samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec Madžarski okupatorji odvedejo v internacijo prve Slovence
Utemeljitelj slovenske etnomuzikologije Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Agronom – organizator kmetijstva Eden od organizatorjev protinacističnega upora na Štajerskem Pred 32 leti je Slovenska tiskovna agencija odposlala prvo vest
Podpisi peticije za zedinjeno Slovenijo Odvetnica in njena pripovedna proza Slovenik – papeški zavod v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov