Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dirigent, skladatelj in pedagog ANTON NEDVED se je rodil na današnji dan leta 1829 v Horovicah na Češkem. Študiral je na praškem konservatoriju ter deloval kot učitelj glasbe in operni pevec v Pragi in Brnu. Od leta 1856 je živel v Ljubljani; bil je direktor Filharmonične družbe, učitelj na Javni glasbeni šoli, poučeval pa je tudi na gimnaziji, v semenišču in na učiteljišču. Pridobil si je pomembne zasluge za razvoj glasbenega šolstva in kocertne glasbene kulture; v okviru Filharmonične družbe je ustanovil mešani in moški zbor. Bil je eden izmed ustanoviteljev Glasbene matice in izdal je več glasbenih priročnikov in pesmaric. Anton Nedved je napisal tudi nekaj samospevov in zborovskih skladb ter latinskih in slovenskih maš.
—–
Pravni zgodovinar JANKO POLEC se je rodil na današnji dan leta 1880 v Kamniku. Pravo je študiral na Dunaju in v Gradcu in tam leta 1903 tudi doktoriral. Kot sodnik je služboval v Trebnjem in Radovljici. Leta 1919 je prišel v Ljubljano in na tedaj ustanovljeni pravni fakulteti predaval pravnozgodovinske predmete. Redni profesor je bil od leta 1925 do leta 1949. Takrat je začel delati kot raziskovalec pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, katere redni član je bil od ustanovitve leta 1938. Bil je vodilni zgodovinar slovenske univerze, vodilni biograf slovenskih pravnikov in raziskovalec naše pravne zgodovine. Janko Polec je ustvaril temeljno delo iz
upravne zgodovine Kranjske v prvi polovici 19. stoletja ter obdelal veliko tem iz agrarne pravne zgodovine od 16. do 18. stoletja..
—–
Pesnik, pisatelj, publicist in prevajalec VINKO BELIČIČ je leta 1940 na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz slavistike ter se nato izpopolnjeval na univerzi v Milanu. Med drugo svetovno vojno je poučeval na uršulinski dekliški gimnaziji v Ljubljani, leta 1945 pa se je umaknil v Trst. Tam je učil v slovenskih srednjih šolah, sodeloval pri Radiu Trst A, sestavljal šolske učbenike in prevajal. Pisal je v zamejske in zdomske publikacije, v domovini pa so bile njegove knjige zaradi ideološke usmeritve do osamosvojitve prepovedane.
Kot pesnik se je predstavil najprej z zbirko “Češminov grm” z impresionistično liriko, motivno vezano na Belo krajino, v poznejših zbirkah “Pot iz doline” In “Gmajna” pa tudi na tržaški Kras; pokrajinski opredeljenosti se je pridružila še ostra refleksija izgnanstva. Pisal je tudi črtice in povesti ter prevedel vrsto dramskih besedil za slovenski radio v Trstu. Vinko Beličič se je rodil na današnji dan leta 1913 v Črnomlju.
—–
Na današnji dan leta 1915 se je v Čatežu ob Savi rodil slikar in grafik VLADIMIR LAMUT. V Zagrebu je najprej študiral umetnostno zgodovino in nato še slikarstvo. Leta 1942 je bil interniran v Gonarsu, po vojni pa je začel poučevati risanje. Po letu 1954 se je v grafiki izpopolnjeval v Parizu in Bruslju. Posvečal se je tehniki suhe igle, litografiji, risbi, olju, gvašu in akvarelu, v zadnjem letu življenja tudi barvni monotipiji. Upodabljal je dolenjsko podeželje, zlasti Krko, izrazit pa je bil v velemestnih vedutah. Vladimir Lamut je bil realist z močnim ekspresivnim poudarkom, nenehen iskalec osebnega izraza in predvsem grafično nadarjen krajinar.
6276 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Dirigent, skladatelj in pedagog ANTON NEDVED se je rodil na današnji dan leta 1829 v Horovicah na Češkem. Študiral je na praškem konservatoriju ter deloval kot učitelj glasbe in operni pevec v Pragi in Brnu. Od leta 1856 je živel v Ljubljani; bil je direktor Filharmonične družbe, učitelj na Javni glasbeni šoli, poučeval pa je tudi na gimnaziji, v semenišču in na učiteljišču. Pridobil si je pomembne zasluge za razvoj glasbenega šolstva in kocertne glasbene kulture; v okviru Filharmonične družbe je ustanovil mešani in moški zbor. Bil je eden izmed ustanoviteljev Glasbene matice in izdal je več glasbenih priročnikov in pesmaric. Anton Nedved je napisal tudi nekaj samospevov in zborovskih skladb ter latinskih in slovenskih maš.
—–
Pravni zgodovinar JANKO POLEC se je rodil na današnji dan leta 1880 v Kamniku. Pravo je študiral na Dunaju in v Gradcu in tam leta 1903 tudi doktoriral. Kot sodnik je služboval v Trebnjem in Radovljici. Leta 1919 je prišel v Ljubljano in na tedaj ustanovljeni pravni fakulteti predaval pravnozgodovinske predmete. Redni profesor je bil od leta 1925 do leta 1949. Takrat je začel delati kot raziskovalec pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, katere redni član je bil od ustanovitve leta 1938. Bil je vodilni zgodovinar slovenske univerze, vodilni biograf slovenskih pravnikov in raziskovalec naše pravne zgodovine. Janko Polec je ustvaril temeljno delo iz
upravne zgodovine Kranjske v prvi polovici 19. stoletja ter obdelal veliko tem iz agrarne pravne zgodovine od 16. do 18. stoletja..
—–
Pesnik, pisatelj, publicist in prevajalec VINKO BELIČIČ je leta 1940 na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz slavistike ter se nato izpopolnjeval na univerzi v Milanu. Med drugo svetovno vojno je poučeval na uršulinski dekliški gimnaziji v Ljubljani, leta 1945 pa se je umaknil v Trst. Tam je učil v slovenskih srednjih šolah, sodeloval pri Radiu Trst A, sestavljal šolske učbenike in prevajal. Pisal je v zamejske in zdomske publikacije, v domovini pa so bile njegove knjige zaradi ideološke usmeritve do osamosvojitve prepovedane.
Kot pesnik se je predstavil najprej z zbirko “Češminov grm” z impresionistično liriko, motivno vezano na Belo krajino, v poznejših zbirkah “Pot iz doline” In “Gmajna” pa tudi na tržaški Kras; pokrajinski opredeljenosti se je pridružila še ostra refleksija izgnanstva. Pisal je tudi črtice in povesti ter prevedel vrsto dramskih besedil za slovenski radio v Trstu. Vinko Beličič se je rodil na današnji dan leta 1913 v Črnomlju.
—–
Na današnji dan leta 1915 se je v Čatežu ob Savi rodil slikar in grafik VLADIMIR LAMUT. V Zagrebu je najprej študiral umetnostno zgodovino in nato še slikarstvo. Leta 1942 je bil interniran v Gonarsu, po vojni pa je začel poučevati risanje. Po letu 1954 se je v grafiki izpopolnjeval v Parizu in Bruslju. Posvečal se je tehniki suhe igle, litografiji, risbi, olju, gvašu in akvarelu, v zadnjem letu življenja tudi barvni monotipiji. Upodabljal je dolenjsko podeželje, zlasti Krko, izrazit pa je bil v velemestnih vedutah. Vladimir Lamut je bil realist z močnim ekspresivnim poudarkom, nenehen iskalec osebnega izraza in predvsem grafično nadarjen krajinar.
Prva doslej znana pisna omemba Bleda v zgodovinskih virih Usoda redovnika iz kostanjeviškega samostana Vojak – pisec mladinskih iger
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cestnoprometni predpisi cesarice Marije Terezije Nastajanje slovenske ženske meščanske povesti in romana Državni prvak v dopisnem šahu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usmeritev v čisto umetniško grafiko Prvi predavatelj računalništva pri nas »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniških prog po Evropi Arhitekt in predsednik ljubljanskega mestnega sveta Slovenski branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ptuj dobil prvi časopis v slovenskem jeziku Jutro cvetne nedelje prineslo vojno Epidemija črnih koz *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Bajeslovje, verovanje in vraže koroškega etnologa Slikar – eden prvih talcev na Slovenskem Pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prevajalec Shakespeara iz Dravske doline Koroški časnikar in pesnik 140 let tehnične rabe električne energije pri nas Osebnostni pečat slovenski arhitektur *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ustanovitelj prvega deželnega društva za pomoč pljučnim bolnikom Otroške pesmi “Za vesele in žalostne čase” Prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog raziskuje po Kranjskem in Štajerskem Režiser in razvoj našega dramskega gledališča Poveljnik Šaleške partizanske skupine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Naš jezik je slovenski, zato, če v cerkvi nucaš italijanskega, se sam sebe ponižaš” Od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja Ne topovska krogla z Laškega – »izpodnebnik« iz vesolja Prvo gledališče ročnih lutk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarska družina iz Kamnika Gledališčnik, satirik in aforist Sodobni koncepti nege bolnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Inovator v zdravstvu 17. stoletja Kaj je rebrinčevolistna hladnikija ali hladnikovka? Nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah
Gospodarska uspešnost – pogoj za neodvisnost družbe in posameznika Zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Kuharski mojster in njegova knjiga
Véliki tolminski punt Več kot le alpinist Eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Visokošolski učitelj fizike s polstoletnim stažem Zdravnik v vrstah narodnoosvobodilne vojske Več kot le idrijski psihiater *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih darovalcev knjig za prvo ljubljansko javno knjižnico Kiparjevo ustvarjanje s kovino Ustanovljena Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
Fizik in eden temeljnih naravnih zakonov Za spremembo podrejenega položaja žensk Zgodovina prevajanja Svetega pisma pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov