Nekdaj so kazniva dejanja sankcionirali predvsem tako, da je skupnost izgnala člana, ki je kaj zagrešil, iz svojega okolja, ali pa s krvnim maščevanjem. Ko sta se mestna in državna oblast dovolj okrepili, sta sankcije prevzeli pod svoj nadzor. V 16. stoletju je nastala vrsta posebnih predpisov o kazenskem pravu in postopku za slovenske dežele. Med najstarejše v celoti kazenske predpise v Srednji Evropi prištevajo Maléfični oziroma Kriminalni red; Ljubljana ga je dobila na današnji dan pred 502-ma letoma.
V njem je naštetih 25 kaznivih dejanj in kazni zanje, dopušča pa tudi kaznovanje drugih dejanj; zanje je izreklo kazen sodišče po svoji presoji. Krut ukrep je bil predpisan na primer za krivo prisego: krivoprisežniku so odrezali jezik. Za zastavitev že zastavljene stvari so krivca utopili, kazen za veliko tatvino pa je bila v maleficíjskem redu obešenje. Izvirni dokument iz leta 1514, napisan v kurzivni gotici, hrani Zgodovinski arhiv Ljubljane.
—–
Skladateljica BREDA ŠČEK je po končanem učiteljišču študirala še klavir in kompozicijo na tržaškem konservatoriju, leta 1930 pa je na glasbenem liceju v Bologni diplomirala iz solopetja. Pri skladanju se je omejila predvsem na zborovsko glasbo in samospeve ter napisala več priredb ljudskih pesmi. Napisala je več kot šeststo skladb, med temi dve kantati in zbirko klavirskih del. Breda Šček se je rodila na današnji dan leta 1893 v Trstu.
——

Na današnji dan leta 1910 so v Portorožu odprli enega najlepših hotelov ob Jadranskem morju, hotel Palace. Imel je 175 sob, veliko jedilnico in večnamensko dvorano, odprto teraso in bralne salone. S posebnim hodnikom je bil povezan z zdraviliškim kompleksom, bazenom in prostori za blatne kopeli. Pred hotelom je bilo urejeno peščeno kopališče z dvesto kabinami, nanizanimi v polkrogu.
Že takrat so se lahko gostje hotela Palace iz Portoroža popeljali v sosednji Piran ali Lucijo s trolejbusom, ki je na tej progi začel voziti že leto prej. Potekala je od Tartinijevega trga v Piranu po cesti ob pristanišču, mimo ladjedelnice skozi Portorož do obalne železnice v Luciji. Ta trolejbusna proga (breztirnični tramvaj so ji rekli takrat) je bila prvi takšen poiskus pri nas ter hkrati prvi na Balkanu. Delovala je dve leti, leta 1912 pa je povezavo med Piranom in Lucijo prevzel tramvaj.
—–
Prvo slovensko letališče za javni zračni promet v Polju pri Ljubljani so odprli na današnji dan leta 1933. Potreba po letališču za komercialno letenje se je v Ljubljani namreč pokazala že v letih po prvi svetovni vojni, zlasti pa ob ustanovitvi jugoslovanskega podjetja za zračni promet Aeroput, ko je bila vzpostavljena redna povezava med Beogradom in Zagrebom, vojaško in športno letališče v Šiški pa ni bilo urejeno za prevzem komercialnega prometa. Ob odprtju letališča v Polju so pripravili velik letalski miting, že dan pozneje pa je stekel redni promet v Zagreb in posredno v Beograd.
Leta 1934 so uvedli še povezavo s Celovcem in dve leti pozneje z Dunajem. V začetku druge svetovne vojne so v požaru na letališču zgoreli vsa letala, oprema in dokumentacija. Pozneje ga je nekoliko moderniziranega uporabljalo italijansko in nemško okupacijsko letalstvo, po vojni pa so zgradili še drugo vzletno-pristajalno stezo, vendar sta skromna radijska in radarska oprema omogočali le dnevno obratovanje. Letališče v Polju pri Ljubljani so za potniški promet uporabljali do leta 1964, ko je bilo odprto letališče na Spodnjem Brniku, še dobro desetletje potem pa je rabilo vojaškemu in športnemu letalstvu.