7. avgusta leta 1895 so na pobudo in s finančno pomočjo dovškega župnika, skladatelja in planinskega pisca Jakoba Aljaža na vrhu Triglava postavili stolp, ki naj bi postal zavetišče številnim obiskovalcem tega gorskega očaka. Sicer pa je bil najvišji vrh na Slovenskem osvojen že pred 238-imi leti: na današnji dan leta 1778 so se namreč nanj povzpeli štirje “srčni možje”: ranar Lovrenc Willomitzer, rudarja Matevž Kos in Luka Korošec ter lovec Štefan Rožič, najstarejši član skupine; star je bil 39 let.
24. avgusta so prišli do Velega polja, naslednji dan pod Triglav in tretji dan na njegov vrh. Prvi je stopil nanj Luka Korošec, po domače Ta velik Jurgovec. Tam so ostali dve uri in s kladivom in dletom, ki so ju tovorili s seboj, v skalo vklesali začetnice imen barona Žige Zoisa, znanstvenika Baltazarja Hacqueta, ki je leto pred njimi poskusil sam priti na vrh, a mu to ni uspelo, in začetnice svojih imen kot dokaz, da so bili res na vrhu. Vrnili so se po isti poti in jo zaznamovali.
Čez slabo leto sta bila Willomitzer in Kos spet na Triglavu. Z njima je bil francoski naravoslovec in zdravnik Baltazar Hacquet, ki je tedaj izmeril njegovo nadmorsko višino. Prvopristopniki so vse življenje ostali zvesti goram. Morda je med vsemi očak najbolj prevzel Matevža Kosa, ki je potem še dve desetletji vodil na vrh Triglava vrsto domačih in tujih ljubiteljev planin, med njimi tudi pesnika Valentina Vodnika.
—–
Izumitelj fotografije na steklo JANEZ AVGUŠTIN PUHAR je že v gimnaziji pokazal nadarjenost za narovoslovje, tehniko in za slikarstvo. Vendar je na materino željo postal duhovnik in je kaplanoval po različnih slovenskih krajih. K ukvarjanju s fotografijo ga je spodbudil izum dagerotipije –
fotografije na kovinski plošči leta 1839. Dagerotipija je imela v primerjavi s poznejšo fotografijo, ki je razvila postopke za reproduciranje originala v poljubnem številu kopij ali povečav, še veliko pomanjkljivost: omogočala je le unikatni posnetek. Puhar se je veliko ukvarjal prav s tehniko reproduciranja risb in grafik. Pri tem je uporabljal za svetlobo občutljive materiale.
Leta 1842 je izpeljal postopek heliotipije – fotografije na stekleni plošči, kar je odpiralo pot do kopiranja, povečevanja in s tem množične reprodukcije fotografije. Zaradi skromnih možnosti in šibkega zdravja pa je odnehal in svojega pionirskega dela ni zaščitil. Tako dandanes svetovna literatura priznava izum fotografije na steklo Francozu Niepcéju, čeprav je Puharju prav francoska akademija za kmetijstvo, obrt in trgovino priznala ta izum pet let pred Francozovim. Janez Avguštin Puhar se je rodil na današnji dan leta 1814 v Kranju.
—–
Agronom CIRIL JEGLIČ je študiral na Dunaju in v Zagrebu, kjer je diplomiral in se nato specializiral na tehniški visoki šoli v Berlinu. Kot pedagog, ustanovitelj in upravitelj vrtnarskih šol v Zagrebu, Medlogu in Mariboru ter v petdesetih letih prejšnjega stoletja kot profesor in predstojnik katedre za vrtnarstvo in pejsažno dendrologijo na fakulteti za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo v Ljubljani je vzgojil prve strokovnjake v Jugoslaviji in Sloveniji. Predaval je tudi na oddelku za arhitekturo na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani.
Uvedel je sodobno urejanje javnih nasadov ter prenovil alpski botanični vrt Juliana v Trenti ter zasnoval in oblikoval Arboretum Volčji Potok. Pomembno Jegličevo delo v času med obema vojnama na Hrvaškem je ureditev zagrebškega Parka kralja Petra Krešimirja IV., ki so ga leta 2000 razglasili za spomenik parkovne arhitekture, ter ureditvi dela parka Maksimir in pokopališča Mirogoj. Ciril Jeglič je objavil deset knjig, pomemben pa je njegov prispevek k strokovnemu izrazoslovju. Rodil se je na današnji dan leta 1897 v Gabrovki.