Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pisatelj MATIJA MALEŠIČ je študiral pravo na Dunaju in v Zagrebu ter bil od leta 1920 državni uradnik v raznih slovenskih mestih in v Banja Luki; nazadnje je bil okrajni glavar v Škofji Loki. Pod psevdonimom Stanko Bor je v različnih revijah objavljal povesti in novele, s povestjo “Kruh” pa je še pred Miškom Kranjcem uvedel prekmursko pokrajinsko tematiko v slovensko literaturo. Napisal je tudi več ljubezenskih povesti iz meščanskega in podeželskega sveta, na primer »Izobčenci« in »V zelenem polju roža«. Matija Malešič se je rodil na današnji dan leta 1891 v Črnomlju.
—–
Metalurg HERMAN KLINAR je leta 1932 doktoriral na Visoki tehniški šoli v Aachnu v Nemčiji in nato delal v različnih nemških železarnah. Pozneje je vodil prenovitev železarne v Džamsvedpuru v Indiji, v letih od 1938 do 1945 pa je bil tehnični direktor Železarne Jesenice. V petdesetih letih prejšnjega stoletja se je vrnil v Indijo in postal svetnik tamkajšnje vlade za graditev železarn, uvedel pa je tudi novo tehnologijo. Pozneje je delal še v Južni Ameriki, državah Magreba in na Bližnjem vzhodu, bil svetovalec pri Organizaciji združenih narodov za železarne ter sodeloval pri prenovitvi avstrijskega železarstva. Herman Klinar se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Ljubljani.
—–
Slikar in muzealec LEO VILHAR je bil komaj polnoleten že na soški fronti, nato pa med prostovoljci za severno mejo. Leta 1925 se je vpisal na zasebno slikarsko akademijo v Milanu, po študiju pa je veliko potoval; med drugim je bil kar 12 let v Maroku in Alžiriji. Kot nemirnega iskalca eksotike so ga pritegovali predvsem pisani vzhodnjaški motivi, žareče puščave in oaze ter slikovitost tujih noš. Leta 1947 se je vrnil v rodno Postojno. Tam so na Vilharjevo pobudo ustanovili Notranjski muzej in bil je njegov ravnatelj vse do leta 1964. Muzealec in slikar Leo Vilhar se je rodil na današnji dan leta 1899 v kraju Veliki Otok pri Postojni.
—–
Politik STANE KAVČIČ se je že pred drugo svetovno vojno pridružil sindikalnemu gibanju, med vojno in po njej pa je opravljal številne najpomembnejše politične funkcije v Sloveniji in Jugoslaviji. Bil je nosilec partizanske spomenice 1941. Po gospodarski reformi leta 1965 je bil zagovornik liberalne gospodarske usmeritve; ta naj bi temeljila na policentrizmu, povezanosti prostorskega, ekonomskega in socialnega razvoja, izrabi zemljepisne in prometne lege Slovenije, na močni izvozni usmeritvi, vključevanju v evropske gospodarske tokove ter na regionalnih povezavah s sosednjimi deželami.
Zaradi liberalne gospodarske usmeritve, ki je veljala za premalo delavskorazredno in jugoslovansko, je Stane Kavčič prihajal v spore z delom slovenskega in najvišjega jugoslovanskega vodstva, še zlasti leta 1969 ob tako imenovani “cestni aferi”. Leta 1972 je bil prisiljen odstopiti s položaja predsednika izvršnega sveta slovenske skupščine in člana predsedstva jugoslovanske zveze komunistov in se upokojiti, pa tudi politično in javno ni smel več nastopati. Stane Kavčič se je rodil na današnji dan leta 1919 v Ljubljani.
6243 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Pisatelj MATIJA MALEŠIČ je študiral pravo na Dunaju in v Zagrebu ter bil od leta 1920 državni uradnik v raznih slovenskih mestih in v Banja Luki; nazadnje je bil okrajni glavar v Škofji Loki. Pod psevdonimom Stanko Bor je v različnih revijah objavljal povesti in novele, s povestjo “Kruh” pa je še pred Miškom Kranjcem uvedel prekmursko pokrajinsko tematiko v slovensko literaturo. Napisal je tudi več ljubezenskih povesti iz meščanskega in podeželskega sveta, na primer »Izobčenci« in »V zelenem polju roža«. Matija Malešič se je rodil na današnji dan leta 1891 v Črnomlju.
—–
Metalurg HERMAN KLINAR je leta 1932 doktoriral na Visoki tehniški šoli v Aachnu v Nemčiji in nato delal v različnih nemških železarnah. Pozneje je vodil prenovitev železarne v Džamsvedpuru v Indiji, v letih od 1938 do 1945 pa je bil tehnični direktor Železarne Jesenice. V petdesetih letih prejšnjega stoletja se je vrnil v Indijo in postal svetnik tamkajšnje vlade za graditev železarn, uvedel pa je tudi novo tehnologijo. Pozneje je delal še v Južni Ameriki, državah Magreba in na Bližnjem vzhodu, bil svetovalec pri Organizaciji združenih narodov za železarne ter sodeloval pri prenovitvi avstrijskega železarstva. Herman Klinar se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Ljubljani.
—–
Slikar in muzealec LEO VILHAR je bil komaj polnoleten že na soški fronti, nato pa med prostovoljci za severno mejo. Leta 1925 se je vpisal na zasebno slikarsko akademijo v Milanu, po študiju pa je veliko potoval; med drugim je bil kar 12 let v Maroku in Alžiriji. Kot nemirnega iskalca eksotike so ga pritegovali predvsem pisani vzhodnjaški motivi, žareče puščave in oaze ter slikovitost tujih noš. Leta 1947 se je vrnil v rodno Postojno. Tam so na Vilharjevo pobudo ustanovili Notranjski muzej in bil je njegov ravnatelj vse do leta 1964. Muzealec in slikar Leo Vilhar se je rodil na današnji dan leta 1899 v kraju Veliki Otok pri Postojni.
—–
Politik STANE KAVČIČ se je že pred drugo svetovno vojno pridružil sindikalnemu gibanju, med vojno in po njej pa je opravljal številne najpomembnejše politične funkcije v Sloveniji in Jugoslaviji. Bil je nosilec partizanske spomenice 1941. Po gospodarski reformi leta 1965 je bil zagovornik liberalne gospodarske usmeritve; ta naj bi temeljila na policentrizmu, povezanosti prostorskega, ekonomskega in socialnega razvoja, izrabi zemljepisne in prometne lege Slovenije, na močni izvozni usmeritvi, vključevanju v evropske gospodarske tokove ter na regionalnih povezavah s sosednjimi deželami.
Zaradi liberalne gospodarske usmeritve, ki je veljala za premalo delavskorazredno in jugoslovansko, je Stane Kavčič prihajal v spore z delom slovenskega in najvišjega jugoslovanskega vodstva, še zlasti leta 1969 ob tako imenovani “cestni aferi”. Leta 1972 je bil prisiljen odstopiti s položaja predsednika izvršnega sveta slovenske skupščine in člana predsedstva jugoslovanske zveze komunistov in se upokojiti, pa tudi politično in javno ni smel več nastopati. Stane Kavčič se je rodil na današnji dan leta 1919 v Ljubljani.
Deželne barve: bela, modra in rdeča Slovensko-koroški okrajni šolski nadzornik za manjšinsko šolo Brezčasna ustvarjalnost dramatika v zdravniškem poklicu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Glas Mojčine pesmi iz prvega filma o Kekcu Radoslava Premrl: »Moj brat Janko - Vojko« Mariborski tovarnar – rešitelj Judov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki se je približal ljudskemu občutju Povesti o razkroju patriarhalnega življenja Strokovnjak za geotehnična vprašanja
Tržaško-koprski škof in jezikoslovec Gradbenik o trajnosti materiala in konstrukcij Operna pevka in pedagoginja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najstarejša ohranjena gledališka stavba na Slovenskem Ljubljanski župan – prvi jugoslovanski diplomat v Pragi Raziskovalec glasbene teorije in vzgoje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Politik in javni delavec mora biti gmotno neodvisen« Prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom 56 let po prvi Slovenija dobi drugo univerzo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik raziskovalec Kamniško - Savinjskih Alp Trpljenje primorskega ljudstva v literaturi Nacisti razglasijo Pohorje za zaprto območje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Otomanska nevarnost z dunajske smeri Zborovodja slovenskih študentov v Gradcu Zoper elektrarno, ki bi potopila 9 kilometrov doline Soče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan vrnitve Primorske k matični domovini Čitalnica pri tržaškem Svetem Jakobu Bled gosti prvi festival jugoslovanskega jazza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Herbarij z dva tisoč rastlinami Prvi zemljevid slovenskih narečij Zdravniška pot od Gorice do San Francisca
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Potomec bošnjaških ubežnikov – hrvaški svetniški kandidat V 20-ih letih posneli 21 celovečernih filmov Pomembna odkritja zdravnika iz Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vojni minister Avstro-ogrske monarhije Prva letalska nesreča civilnega letala pri nas Besedila za več kot 600 skladb *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca Zoolog, ki je odkopaval néveljskega mamuta Partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skrb za slovenske izseljence v Latinski Ameriki Polemike glede razgaljene muze nad Prešernovo glavo “Ali res mora kmet samo ubogati?” *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in žensko vprašanje Strokovnjak za komunistične države v Kongresni knjižnici v Washingtonu Ena največjih kemičnih tovarn na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Knafljevega štipendista do diplomata Na ljubljanskem in tržaškem odru Prvi življenjepis škofa Slomška *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Odlok o prepovedi uporabe slovenskega jezika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Drugi slovenski tabor tudi o lastni univerzi Ustanovitelj laboratorija za medicinsko elektroniko in biokibernetiko Zborovanje na Okroglici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo za preučevanje zgodovine Strokovnjak za umetnost med gotiko in barokom Operni pevec – mojster basovskih vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov