Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

05.11.2016


Na današnji dan pred 140-imi leti se je na Brdu pri Lukovici rodil zgodovinar, politik in publicist DRAGOTIN LONČAR. Študiral je v Pragi. Tam je prišel pod vpliv Masarykovega realizma. Po študiju zgodovine, filozofije in pedagogike je leta 1902 doktoriral iz geografije. Poučeval je na različnih srednjih šolah ter na realkah v Idriji in v Ljubljani. Politično je deloval do leta 1941, ves čas pa se je zavzemal za evolucijo in reforme. Nasprotoval je revolucijski taktiki in diktaturi proletariata. Nacionalno vprašanje je obravnaval kot kulturno in jezikovno, predvsem pa kot politično vprašanje. Kot politični ideolog slovenskih realistov in avtonomistov se je Dragotin Lončar zavzemal za slovenstvo in socialne reforme.

—–

Vojaški topograf EDVARD OREL se je rodil na današnji dan leta 1877 v Grljanu-Miramaru. Šolal se je v kadetnici v Trstu, nato pa je študij končal na máperski šoli Vojnogeografskega inštituta na Dunaju. Kot topograf in mapèr je leta 1907 izumil in konstruiral stereoavtograf. Po prvi svetovni vojni je zavrnil strokovno sodelovanje s Kraljevino Jugoslavijo in leta 1921 ustanovil mednarodno središče za stereografijo – risanje geometričnih teles v ravnini – v Bernu. Leta 1926 je bil Edvard Orel imenovan za častnega doktorja visoke tehniške šole v Pragi, njegovemu delu pa so posvetili več mednarodnih znanstvenih srečanj.

—–

Politik MATIJA ŠKERBEC je leta 1912 v Ljubljani končal študij bogoslovja in bil nato župnik v Tržiču ter dekan v Kranju. Politično je deloval v Slovenski ljudski stranki; zanimala so ga predvsem delavska in socialna vprašanja. Kot udeleženca političnih demonstaracij proti tedanji oblasti in zavzemanja za Zedinjeno Slovenijo so ga leta 1933 v Beogradu obsodili na leto dni strogega zapora. Po nemški okupaciji Gorenjske se je umaknil v Ljubljano in postal vodja škofijske dobrodelne pisarne. Sodeloval je pri delu protikomunističnega odbora in podpiral organiziranje domobranstva na Gorenjskem. Po koncu druge svetovne vojne je odšel na avstrijsko Koroško ter sodeloval pri ustanovitvi in delovanju socialnega odbora za pomoč slovenskim beguncem v Avstriji. Po izselitvi v Združene države Amerike je živel v Clevelandu ter napisal več knjig o dogodkih med drugo svetovno vojno na Slovenskem. Matija Škerbec se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Starem trgu pri Ložu.

——

Časnikarka in prosvetna delavka MARA SAMSA je od leta 1925 delovala v dijaških organizacijah in prosvetnih društvih na podeželju, bila učiteljica na Primorskem in Štajerskem ter dejavna članica Sokola in Zveze primorskih emigrantov. Med drugo svetovno vojno je bila večkrat ujeta in nazadnje internirana na Rabu. Leta 1944 je na Tržaškem organizirala večerne tečaje slovenščine, vendar je bila spet aretirana. Po vojni je bila pri več primorskih časopisih odgovorna za kulturna, mladinska in ženska vprašanja, leta 1954 pa je v Trstu ustanovila mladinski list Galeb. Časnikarka in prosvetna delavka Mara Samsa se je rodila na današnji dan pred 110-imi leti v Trstu.

—–

Zgodovinar MIROSLAV PAHOR se je rodil na današnji dan leta 1922 v Novélu pri Gorici. Sprva je delal v Študijski knjižnici v Kopru, od leta 1949 pa v Piranu. Tam je obnovil delovanje arhiva, knjižnice, muzeja in spomeniške službe. Med drugim je bil dolgoletni vodja pomorskega muzeja “Sergeja Mašere” v Piranu. Preučeval je zlasti starejšo zgodovino obalnih mest od Pirana do Trsta ter zgodovino slovenskega pomorstva novejše dobe.


Na današnji dan

6282 epizod

Na današnji dan

6282 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

05.11.2016


Na današnji dan pred 140-imi leti se je na Brdu pri Lukovici rodil zgodovinar, politik in publicist DRAGOTIN LONČAR. Študiral je v Pragi. Tam je prišel pod vpliv Masarykovega realizma. Po študiju zgodovine, filozofije in pedagogike je leta 1902 doktoriral iz geografije. Poučeval je na različnih srednjih šolah ter na realkah v Idriji in v Ljubljani. Politično je deloval do leta 1941, ves čas pa se je zavzemal za evolucijo in reforme. Nasprotoval je revolucijski taktiki in diktaturi proletariata. Nacionalno vprašanje je obravnaval kot kulturno in jezikovno, predvsem pa kot politično vprašanje. Kot politični ideolog slovenskih realistov in avtonomistov se je Dragotin Lončar zavzemal za slovenstvo in socialne reforme.

—–

Vojaški topograf EDVARD OREL se je rodil na današnji dan leta 1877 v Grljanu-Miramaru. Šolal se je v kadetnici v Trstu, nato pa je študij končal na máperski šoli Vojnogeografskega inštituta na Dunaju. Kot topograf in mapèr je leta 1907 izumil in konstruiral stereoavtograf. Po prvi svetovni vojni je zavrnil strokovno sodelovanje s Kraljevino Jugoslavijo in leta 1921 ustanovil mednarodno središče za stereografijo – risanje geometričnih teles v ravnini – v Bernu. Leta 1926 je bil Edvard Orel imenovan za častnega doktorja visoke tehniške šole v Pragi, njegovemu delu pa so posvetili več mednarodnih znanstvenih srečanj.

—–

Politik MATIJA ŠKERBEC je leta 1912 v Ljubljani končal študij bogoslovja in bil nato župnik v Tržiču ter dekan v Kranju. Politično je deloval v Slovenski ljudski stranki; zanimala so ga predvsem delavska in socialna vprašanja. Kot udeleženca političnih demonstaracij proti tedanji oblasti in zavzemanja za Zedinjeno Slovenijo so ga leta 1933 v Beogradu obsodili na leto dni strogega zapora. Po nemški okupaciji Gorenjske se je umaknil v Ljubljano in postal vodja škofijske dobrodelne pisarne. Sodeloval je pri delu protikomunističnega odbora in podpiral organiziranje domobranstva na Gorenjskem. Po koncu druge svetovne vojne je odšel na avstrijsko Koroško ter sodeloval pri ustanovitvi in delovanju socialnega odbora za pomoč slovenskim beguncem v Avstriji. Po izselitvi v Združene države Amerike je živel v Clevelandu ter napisal več knjig o dogodkih med drugo svetovno vojno na Slovenskem. Matija Škerbec se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Starem trgu pri Ložu.

——

Časnikarka in prosvetna delavka MARA SAMSA je od leta 1925 delovala v dijaških organizacijah in prosvetnih društvih na podeželju, bila učiteljica na Primorskem in Štajerskem ter dejavna članica Sokola in Zveze primorskih emigrantov. Med drugo svetovno vojno je bila večkrat ujeta in nazadnje internirana na Rabu. Leta 1944 je na Tržaškem organizirala večerne tečaje slovenščine, vendar je bila spet aretirana. Po vojni je bila pri več primorskih časopisih odgovorna za kulturna, mladinska in ženska vprašanja, leta 1954 pa je v Trstu ustanovila mladinski list Galeb. Časnikarka in prosvetna delavka Mara Samsa se je rodila na današnji dan pred 110-imi leti v Trstu.

—–

Zgodovinar MIROSLAV PAHOR se je rodil na današnji dan leta 1922 v Novélu pri Gorici. Sprva je delal v Študijski knjižnici v Kopru, od leta 1949 pa v Piranu. Tam je obnovil delovanje arhiva, knjižnice, muzeja in spomeniške službe. Med drugim je bil dolgoletni vodja pomorskega muzeja “Sergeja Mašere” v Piranu. Preučeval je zlasti starejšo zgodovino obalnih mest od Pirana do Trsta ter zgodovino slovenskega pomorstva novejše dobe.


04.02.2022

Na današnji dan 4. februar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


03.02.2022

Na današnji dan, 3. februar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


02.02.2022

Na današnji dan 2. februar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


01.02.2022

Na današnji dan 1. februar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


31.01.2022

Na današnji dan 31. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


30.01.2022

Na današnji dan 30. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


29.01.2022

Na današnji dan 29. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


28.01.2022

Na današnji dan 28. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


27.01.2022

Na današnji dan, 27. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


26.01.2022

Na današnji dan 26. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


25.01.2022

Na današnji dan

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


24.01.2022

Na današnji dan 24. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


23.01.2022

Na današnji dan 23. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


22.01.2022

Na današnji dan 22. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


21.01.2022

Na današnji dan, 21. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


20.01.2022

Na današnji dan 20. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


19.01.2022

Na današnji dan, 19. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


18.01.2022

Na današnji dan 18. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


17.01.2022

Na današnji dan 17. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


16.01.2022

Na današnji dan 16. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


Stran 52 od 315
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov