Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Literarni in gledališki kritik, literarni zgodovinar in urednik FRANCE KOBLAR se je rodil na današnji dan leta 1889 v Železnikih. Na Dunaju je diplomiral iz slavistike in latinščine, leta 1941 pa še doktoriral. Za doktorsko disertacijo je uredil Kettejeva zbrana dela in napisal monografsko študijo o njem. V letih od 1929 do 1941 je vodil literarni in dramski program Radia Ljubljana, v obdobju od 1952. do 1958. leta pa je bil rektor Akademije za igralsko umetnost. Bil je med prvimi člani slovenskega kluba PEN in že predvojni predsednik Društva slovenskih književnikov. Pisal je prozo in poezijo ter literarno in gledališko kritiko. Uredil je dela Ketteja, Gregorčiča, Stritarja, Bevka, Finžgarja, Preglja in Izidorja Cankarja. France Koblar je tudi prevajal pripovedna in dramska dela iz nemške in poljske književnosti.
Telovadec STANE VIDMAR je končal Mahrovo trgovsko šolo v Ljubljani in nato delal v družinskem dežnikarskem podjetju. Med prvo svetovno vojno je bil avstro-ogrski častnik, leta 1917 pa je dezertiral in se nato kot prostovoljec boril na solunski fronti. Med drugo svetovno vojno je deloval v Osvobodilni fronti, leta 1942 je bil interniran v Italiji, potem pa je pobegnil v Švico. Po osvoboditvi je delal na Ministrstvu za industrijo Ljudske republike Slovenije. Stane Vidmar je začel telovaditi kot dijak pri “Sokolu” in nato tekmoval na petih mednarodnih prvenstvih; pozneje so jih priznali za svetovna prvenstva.
Na vseh je kot posameznik ali z vrsto prišel na eno izmed prvih treh mest, na slovanskem prvenstvu v Pragi leta 1912 pa je postal slovanski sokolski prvak. Leta 1919 je bil izvoljen za prvega načelnika Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pozneje se je posvetil vzgoji vaditeljev in bil mednarodni sodnik, po letu 1945 pa je deloval v Telovadni zvezi Slovenije (poznejšem “Partizanu”) ter treniral jugoslovansko olimpijsko reprezentanco. Napisal je tudi več skladb za spremljavo telovadnih vaj in bil slikar samouk. Stane Vidmar se je rodil na današnji dan leta 1891 v Ljubljani.
Dirigent in skladatelj BOGO LESKOVIC je na Akademiji za glasbo in gledališko umetnost na Dunaju leta 1932 diplomiral iz študija violončela in kompozicije, nekaj časa pa se je zasebno učil dirigiranja in solopetja. Leta 1940 je začel dirigirati v gledališču v Badnu, po vojni pa je postal eden najbolj dejavnih simfoničnih dirigentov na Dunaju. Leta 1951 se je vrnil v Ljubljano in bil več kot dvajset let dirigent v Operi in Slovenski filharmoniji. Dirigiral je predvsem klasična in romantična dela, veliko pozornost pa je namenjal slovanskim avtorjem. V ospredju njegovega skladateljskega opusa je simfonija “Domovina”. Dirigent in skladatelj Bogo Leskovic se je rodil na današnji dan leta 1909 na Dunaju.
—–
Pesnik, dramatik in pripovednik BRANKO HOFMAN je študiral primerjalno književnost in filozofijo, delal pa kot novinar, urednik in lektor. Slovenski literaturi je zapustil obilno knjižno bero – osem pesniških zbirk, med njimi dve antološki, pa mladinske pripovedi, romane in publicistična dela. Na začetku svoje pesniške poti se je močneje navezal na tradicijo in značilnosti časa, nato pa je vse bolj razkrival svojo pesniško podobo.
V dramskih delih je prikazoval stiske sodobnega ali revolucijskega časa ter moralna vprašanja malomeščanske družbe. Izmed njegovih del sta bila najodmevnejša roman “Noč do jutra”, v katerem je obravnaval snov Golega otoka, in mladinska pripoved “Ringo Star” . Za svoje delo je Branko Hofman prejel več priznanj, med njimi dvakrat Tomšičevo in enkrat Levstikovo nagrado. Rodil se je na današnji dan leta 1929 v Rogatcu.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Literarni in gledališki kritik, literarni zgodovinar in urednik FRANCE KOBLAR se je rodil na današnji dan leta 1889 v Železnikih. Na Dunaju je diplomiral iz slavistike in latinščine, leta 1941 pa še doktoriral. Za doktorsko disertacijo je uredil Kettejeva zbrana dela in napisal monografsko študijo o njem. V letih od 1929 do 1941 je vodil literarni in dramski program Radia Ljubljana, v obdobju od 1952. do 1958. leta pa je bil rektor Akademije za igralsko umetnost. Bil je med prvimi člani slovenskega kluba PEN in že predvojni predsednik Društva slovenskih književnikov. Pisal je prozo in poezijo ter literarno in gledališko kritiko. Uredil je dela Ketteja, Gregorčiča, Stritarja, Bevka, Finžgarja, Preglja in Izidorja Cankarja. France Koblar je tudi prevajal pripovedna in dramska dela iz nemške in poljske književnosti.
Telovadec STANE VIDMAR je končal Mahrovo trgovsko šolo v Ljubljani in nato delal v družinskem dežnikarskem podjetju. Med prvo svetovno vojno je bil avstro-ogrski častnik, leta 1917 pa je dezertiral in se nato kot prostovoljec boril na solunski fronti. Med drugo svetovno vojno je deloval v Osvobodilni fronti, leta 1942 je bil interniran v Italiji, potem pa je pobegnil v Švico. Po osvoboditvi je delal na Ministrstvu za industrijo Ljudske republike Slovenije. Stane Vidmar je začel telovaditi kot dijak pri “Sokolu” in nato tekmoval na petih mednarodnih prvenstvih; pozneje so jih priznali za svetovna prvenstva.
Na vseh je kot posameznik ali z vrsto prišel na eno izmed prvih treh mest, na slovanskem prvenstvu v Pragi leta 1912 pa je postal slovanski sokolski prvak. Leta 1919 je bil izvoljen za prvega načelnika Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pozneje se je posvetil vzgoji vaditeljev in bil mednarodni sodnik, po letu 1945 pa je deloval v Telovadni zvezi Slovenije (poznejšem “Partizanu”) ter treniral jugoslovansko olimpijsko reprezentanco. Napisal je tudi več skladb za spremljavo telovadnih vaj in bil slikar samouk. Stane Vidmar se je rodil na današnji dan leta 1891 v Ljubljani.
Dirigent in skladatelj BOGO LESKOVIC je na Akademiji za glasbo in gledališko umetnost na Dunaju leta 1932 diplomiral iz študija violončela in kompozicije, nekaj časa pa se je zasebno učil dirigiranja in solopetja. Leta 1940 je začel dirigirati v gledališču v Badnu, po vojni pa je postal eden najbolj dejavnih simfoničnih dirigentov na Dunaju. Leta 1951 se je vrnil v Ljubljano in bil več kot dvajset let dirigent v Operi in Slovenski filharmoniji. Dirigiral je predvsem klasična in romantična dela, veliko pozornost pa je namenjal slovanskim avtorjem. V ospredju njegovega skladateljskega opusa je simfonija “Domovina”. Dirigent in skladatelj Bogo Leskovic se je rodil na današnji dan leta 1909 na Dunaju.
—–
Pesnik, dramatik in pripovednik BRANKO HOFMAN je študiral primerjalno književnost in filozofijo, delal pa kot novinar, urednik in lektor. Slovenski literaturi je zapustil obilno knjižno bero – osem pesniških zbirk, med njimi dve antološki, pa mladinske pripovedi, romane in publicistična dela. Na začetku svoje pesniške poti se je močneje navezal na tradicijo in značilnosti časa, nato pa je vse bolj razkrival svojo pesniško podobo.
V dramskih delih je prikazoval stiske sodobnega ali revolucijskega časa ter moralna vprašanja malomeščanske družbe. Izmed njegovih del sta bila najodmevnejša roman “Noč do jutra”, v katerem je obravnaval snov Golega otoka, in mladinska pripoved “Ringo Star” . Za svoje delo je Branko Hofman prejel več priznanj, med njimi dvakrat Tomšičevo in enkrat Levstikovo nagrado. Rodil se je na današnji dan leta 1929 v Rogatcu.
Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča Visoka raven organiziranosti gasilstva pri nas
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Valentin Vodnik dobi spomenik Pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani
Ljubljana dobi mestni vodovod Slovenska igralka v češki politiki 400 tisoč podpisov za beatifikacijo škofa Slomška
Župan, ki je Ljubljano razvil v moderno mesto Od upravnika gledališča do obsojenca na dachavskih procesih Interpretka intelektualnih odrskih podob *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop današnjega Big banda RTV Slovenija
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Literarno oblikovanje ob Cankarju in Župančiču »Danes so dovoljene sanje …«
Poznavalka del Josipa Murna Naš utemeljitelj znanstvenega preučevanja mednarodnih odnosov Prvič neposredno v radijski program z vrha Triglava
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Pred 32 leti smo dobili državni grb in zastavo
Avtor slovenske planinske markacije Preučevalec zgodovine knjig in knjižnic Raziskovalec pojava samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec Madžarski okupatorji odvedejo v internacijo prve Slovence
Utemeljitelj slovenske etnomuzikologije Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Agronom – organizator kmetijstva Eden od organizatorjev protinacističnega upora na Štajerskem Pred 32 leti je Slovenska tiskovna agencija odposlala prvo vest
Podpisi peticije za zedinjeno Slovenijo Odvetnica in njena pripovedna proza Slovenik – papeški zavod v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojstrski interpret intelektualnih gledaliških vlog Vojak, pravnik in zgodovinar Od gledališča na osvobojenem ozemlju do filmskih vlog
Zagovornik slovenstva v Kanalski dolini Redovnik in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Fraz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Več kot 500 vlog v gledališču, na radiu in na televiziji Časnikarska pot od »Ljudske pravice do »Naših razgledov« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tolminski kmečki upor Zgodovinar, geograf in skladatelj Slovenska gimnazija v begunskem taborišču v Vetrinju
Véliki admiral – poveljnik avstro-ogrske vojne mornarice Eden od ustanoviteljev Kluba koroških Slovencev Lirski sopran za klasične operne vloge *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Pismeni ljudje laže pridobivajo proizvode ter državi davke plačujejo« »Beatin dnevnik« – roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Posnetki s Triglava za dan razglasitve državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov