Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V zaselku Slamnjak pri Ljutomeru se je na današnji dan leta 1894 rodil slikar in grafik ANTE TRSTENJAK. Študirati je začel v Zagrebu, diplomiral je leta 1923 na akademiji v Pragi, v naslednjih letih pa se je izpopolnjeval v Parizu. Leta 1928 je prvič obiskal Lužice in začel ustvarjati dela z lužiškosrbsko folklorno tematiko. Od leta 1950 je živel v Mariboru. Bil je plodovit slikar, ustvarjal je v različnih tehnikah, slogovno pa je bil najbliže poetičnemu realizmu. Ante Trstenjak sodi med naše najboljše akvareliste v obdobju med svtovnima vojnama, še zlasti doživeti pa so njegovi motivi iz Slovenskih goric.
—–
STANE RAPE je bil leta 1918 med ustanovitelji prve slovenske letalske vojaške enote ljubljanske letalske stotnije, ki je sodelovala v bojih za severno mejo. Na ljubljanski filozofski fakulteti je študiral pedagogiko in psihologijo ter leta 1922 doktoriral. Poleg tega je bil tudi akrobatski športni pilot in učitelj letenja. Kot organizator v letalstvu je med vojnama spodbujal klubsko dejavnost, izdelavo domačih letal ter graditev letališča v Ljubljani in jadralnega središča na Blokah. V letih od 1933 do 1941 je bil vodja letalskega centra v Ljubljani. Stane Rape se je rodil na današnji dan leta 1898 na Olševku pri Kranju.
—–
Med pomembne slovenske športnice sodi tudi FANČI BERNIK. Rodila se je na današnji dan pred 110-imi leti v Ljubljani. Kot atletinja je med prvim vzponom slovenske ženske atletike leta 1926 v Zagrebu s pet kilogramov težko kroglo dosegla državni rekord 8 metrov in 67 centimetrov, to je 27 centimetrov več, kot je bil takratni svetovni rekord. Fanči Bernik je bila stalna članica državne reprezentance. Leta 1934 je z njo sodelovala tudi na svetovnem prvenstvu v Londonu, kjer je Jugoslavija osvojila prvo mesto.
—–
Med najpomembnejšimi partizanskimi bolnišnicami – med drugo svetovno vojno jih je na okupiranem slovenskem ozemlju delovalo več kot 120 – je bila tudi bolnišnica Pavla v Trnovskem gozdu. Poleg osrednje barake s spremljajočimi objekti je imela več manjših postojank in dve okrevališči. Prve ranjence in bolnike je sprejela na današnji dan leta 1943, vodila pa jo je zdravnica Pavla Jerina; po njej je bolnišnica dobila ime.
Do osvoboditve maja leta 1945 se je v postojankah in zdraviliščih bolnišnice Pavla v Trnovskem gozdu zdravilo več kot 1600 ranjencev in bolnikov.
—–
Španski čelist PABLO CASALS se je občinstvu prvič predstavil v Barceloni, star petnajst let, leta 1896 pa je postal že prvi čelist v orkestru barcelonskega Velikega gledališča. Kot odločen nasprotnik fašizma je moral leta 1936 emigrirati v južno Francijo, kjer je pozneje ustanovil vsakoletni Bachov festival. Po drugi svetovni vojni se je preselil v Portoriko in se vse do smrti aktivno zavzemal za mir in človekove pravice. Kot glasbenik velja poleg ruskega umetnika Mstislava Rostropoviča za najboljšega čelista 20. stoletja. Z novo tehniko je omogočil še natančnejše in bolj občuteno igranje in tako je posebej Bachovo glasbo obudil v novo življenje. Bil je tudi dober dirigent in pomemben pedagog. Španski čelist Pablo Casals se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti v Vendrellu v Kataloniji.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
V zaselku Slamnjak pri Ljutomeru se je na današnji dan leta 1894 rodil slikar in grafik ANTE TRSTENJAK. Študirati je začel v Zagrebu, diplomiral je leta 1923 na akademiji v Pragi, v naslednjih letih pa se je izpopolnjeval v Parizu. Leta 1928 je prvič obiskal Lužice in začel ustvarjati dela z lužiškosrbsko folklorno tematiko. Od leta 1950 je živel v Mariboru. Bil je plodovit slikar, ustvarjal je v različnih tehnikah, slogovno pa je bil najbliže poetičnemu realizmu. Ante Trstenjak sodi med naše najboljše akvareliste v obdobju med svtovnima vojnama, še zlasti doživeti pa so njegovi motivi iz Slovenskih goric.
—–
STANE RAPE je bil leta 1918 med ustanovitelji prve slovenske letalske vojaške enote ljubljanske letalske stotnije, ki je sodelovala v bojih za severno mejo. Na ljubljanski filozofski fakulteti je študiral pedagogiko in psihologijo ter leta 1922 doktoriral. Poleg tega je bil tudi akrobatski športni pilot in učitelj letenja. Kot organizator v letalstvu je med vojnama spodbujal klubsko dejavnost, izdelavo domačih letal ter graditev letališča v Ljubljani in jadralnega središča na Blokah. V letih od 1933 do 1941 je bil vodja letalskega centra v Ljubljani. Stane Rape se je rodil na današnji dan leta 1898 na Olševku pri Kranju.
—–
Med pomembne slovenske športnice sodi tudi FANČI BERNIK. Rodila se je na današnji dan pred 110-imi leti v Ljubljani. Kot atletinja je med prvim vzponom slovenske ženske atletike leta 1926 v Zagrebu s pet kilogramov težko kroglo dosegla državni rekord 8 metrov in 67 centimetrov, to je 27 centimetrov več, kot je bil takratni svetovni rekord. Fanči Bernik je bila stalna članica državne reprezentance. Leta 1934 je z njo sodelovala tudi na svetovnem prvenstvu v Londonu, kjer je Jugoslavija osvojila prvo mesto.
—–
Med najpomembnejšimi partizanskimi bolnišnicami – med drugo svetovno vojno jih je na okupiranem slovenskem ozemlju delovalo več kot 120 – je bila tudi bolnišnica Pavla v Trnovskem gozdu. Poleg osrednje barake s spremljajočimi objekti je imela več manjših postojank in dve okrevališči. Prve ranjence in bolnike je sprejela na današnji dan leta 1943, vodila pa jo je zdravnica Pavla Jerina; po njej je bolnišnica dobila ime.
Do osvoboditve maja leta 1945 se je v postojankah in zdraviliščih bolnišnice Pavla v Trnovskem gozdu zdravilo več kot 1600 ranjencev in bolnikov.
—–
Španski čelist PABLO CASALS se je občinstvu prvič predstavil v Barceloni, star petnajst let, leta 1896 pa je postal že prvi čelist v orkestru barcelonskega Velikega gledališča. Kot odločen nasprotnik fašizma je moral leta 1936 emigrirati v južno Francijo, kjer je pozneje ustanovil vsakoletni Bachov festival. Po drugi svetovni vojni se je preselil v Portoriko in se vse do smrti aktivno zavzemal za mir in človekove pravice. Kot glasbenik velja poleg ruskega umetnika Mstislava Rostropoviča za najboljšega čelista 20. stoletja. Z novo tehniko je omogočil še natančnejše in bolj občuteno igranje in tako je posebej Bachovo glasbo obudil v novo življenje. Bil je tudi dober dirigent in pomemben pedagog. Španski čelist Pablo Casals se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti v Vendrellu v Kataloniji.
Vzpon celjske plemiške rodbine »Avstrijski Rembrandt« in njegova dela na Slovenskem Pobudnik novih diagnostičnih postopkov v interni medicini
Samostan Stična – zibelka verskega in kulturnega življenja Nemec, ki se je bojeval za narodne pravice Slovencev Spodbuda planinstvu v Idriji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Deželne barve: bela, modra in rdeča Slovensko-koroški okrajni šolski nadzornik za manjšinsko šolo Brezčasna ustvarjalnost dramatika v zdravniškem poklicu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Glas Mojčine pesmi iz prvega filma o Kekcu Radoslava Premrl: »Moj brat Janko - Vojko« Mariborski tovarnar – rešitelj Judov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki se je približal ljudskemu občutju Povesti o razkroju patriarhalnega življenja Strokovnjak za geotehnična vprašanja
Tržaško-koprski škof in jezikoslovec Gradbenik o trajnosti materiala in konstrukcij Operna pevka in pedagoginja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najstarejša ohranjena gledališka stavba na Slovenskem Ljubljanski župan – prvi jugoslovanski diplomat v Pragi Raziskovalec glasbene teorije in vzgoje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Politik in javni delavec mora biti gmotno neodvisen« Prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom 56 let po prvi Slovenija dobi drugo univerzo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik raziskovalec Kamniško - Savinjskih Alp Trpljenje primorskega ljudstva v literaturi Nacisti razglasijo Pohorje za zaprto območje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Otomanska nevarnost z dunajske smeri Zborovodja slovenskih študentov v Gradcu Zoper elektrarno, ki bi potopila 9 kilometrov doline Soče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan vrnitve Primorske k matični domovini Čitalnica pri tržaškem Svetem Jakobu Bled gosti prvi festival jugoslovanskega jazza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Herbarij z dva tisoč rastlinami Prvi zemljevid slovenskih narečij Zdravniška pot od Gorice do San Francisca
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Potomec bošnjaških ubežnikov – hrvaški svetniški kandidat V 20-ih letih posneli 21 celovečernih filmov Pomembna odkritja zdravnika iz Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vojni minister Avstro-ogrske monarhije Prva letalska nesreča civilnega letala pri nas Besedila za več kot 600 skladb *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca Zoolog, ki je odkopaval néveljskega mamuta Partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skrb za slovenske izseljence v Latinski Ameriki Polemike glede razgaljene muze nad Prešernovo glavo “Ali res mora kmet samo ubogati?” *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in žensko vprašanje Strokovnjak za komunistične države v Kongresni knjižnici v Washingtonu Ena največjih kemičnih tovarn na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Knafljevega štipendista do diplomata Na ljubljanskem in tržaškem odru Prvi življenjepis škofa Slomška *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Odlok o prepovedi uporabe slovenskega jezika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov