Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Protestantski pisatelj in teolog JURIJ DALMATIN se je rodil okoli leta 1547 v Krškem. Do 18. leta se je šolal pri Adamu Bohoriču in pod njegovim vplivom postal protestant. Na univerzi v Tübingenu je študiral filozofijo in protestantsko teologijo. V teh letih je zanj očetovsko skrbel in ga spodbujal pri učenju materinščine Primož Trubar. Leta 1572 je sprejel službo slovenskega in nemškega pridigarja v Ljubljani ter postal nadzornik stanovske šole in član cerkvenega sveta.
Prvo Dalmatinovo delo, natisnjeno v slovenščini, je “Ena serčna molitev zoper Turke” v Trubarjevi pesmarici. Njegovo najpomembnejše delo je prevod Biblije v slovenščino; to veliko delo, končano leta 1578, je vrh slovenske protestantske književnosti in dosežek brez primere na vsej kulturnozgodovinski razvojni poti slovenstva. Jurij Dalmatin je bil tudi najplodovitejši verzifikator svoje dobe: protestantski cerkveni pesmi je dal večjo svežino, saj je poskušal uskladiti besedni naglas z metričnim poudarkom.
—–
Agronom VINKO SADAR je študiral v Zagrebu, izpopolnjeval pa se je v Nemčiji, na Češkem, v Franciji in Angliji, leta 1947 pa je postal redni profesor za skupino poljedelskih predmetov na agronomski fakulteti v Ljubljani. Kot izvedenec za obdelovanje tal, semenarstvo in kolobarjenje se je ukvarjal tudi s strokovnim izrazjem ter objavil precej samostojnih publikacij, skript in več kot dvesto strokovnih člankov. Vinko Sadar se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Budanjah pri Ajdovščini.
—–
Pisatelj in dramatik SMILJAN ROZMAN je bil med drugo svetovno vojno s starši izgnan v Srbijo, po koncu vojne pa je bil poslan na prisilno delo v Nemčijo. Leta 1949 je končal učiteljišče v Mariboru in nato na filozofski fakulteti v Ljubljani študiral še psihologijo. Objavljati je začel leta 1948 v »Mladinski reviji«. Njegova proza je fabulativno nezapletena, oblikovno pa mu je bila najbližja novela. Prikazuje predvsem malega človeka iz okolij, v katerih ga je spoznaval: iz sveta ob morju in iz starega Maribora. V poznejših delih je poglobil psihološko določanje junakov ter okrepil humornost in grotesknost.
Zelo plodovit je bil kot pisec del za otroke, zlasti za mladostnike. Pripovedi je prilagajal stopnji njihovega osebnostnega razvoja in pri tem uporabljal elemente kriminalističnih pustolovskih zgodb, pa tudi pravljic. Pisal je še radijske in televizijske drame, scenarije za lutkovne, risane in kratke filme, besedila za popevke, zasnoval pa je tudi scenarija za baleta »Lisistráta« in »Žica«. Zadnji obsežnejši izbor njegovih del »Tisoč drobnih skrbi« je izšel leta 1990. Za svoje delo je Smiljan Rozman prejel nagrado Prešernovega sklada in Levstikovo nagrado. Rodil se je na današnji dan pred 90-imi leti v Celju.
—–
Gledališka igralka VERA PER je študirala na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani ter bila v letih od 1957 do 1962 članica Slovenskega ljudskega gledališča v Celju, nato pa je 35 let igrala v Mestnem gledališču ljubljanskem. Najprej je upodabljala znamenite like iz odrske klasike, večina njenih vlog pa sodi v sodobni slovenski in tuji dramski reperoar, izrazito razpet med problemsko resna in pogosto tudi humorno navdihnjena dela. Veliko je igrala v Koreodrami, televizijskim gledalcem pa se je priljubila s komičnimi liki v različnih nadaljevankah. Vera Per je nastopala tudi v oddajah naše radijske postaje. Rodila se je na današnji dan leta 1934 v Ljubljani.
6276 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Protestantski pisatelj in teolog JURIJ DALMATIN se je rodil okoli leta 1547 v Krškem. Do 18. leta se je šolal pri Adamu Bohoriču in pod njegovim vplivom postal protestant. Na univerzi v Tübingenu je študiral filozofijo in protestantsko teologijo. V teh letih je zanj očetovsko skrbel in ga spodbujal pri učenju materinščine Primož Trubar. Leta 1572 je sprejel službo slovenskega in nemškega pridigarja v Ljubljani ter postal nadzornik stanovske šole in član cerkvenega sveta.
Prvo Dalmatinovo delo, natisnjeno v slovenščini, je “Ena serčna molitev zoper Turke” v Trubarjevi pesmarici. Njegovo najpomembnejše delo je prevod Biblije v slovenščino; to veliko delo, končano leta 1578, je vrh slovenske protestantske književnosti in dosežek brez primere na vsej kulturnozgodovinski razvojni poti slovenstva. Jurij Dalmatin je bil tudi najplodovitejši verzifikator svoje dobe: protestantski cerkveni pesmi je dal večjo svežino, saj je poskušal uskladiti besedni naglas z metričnim poudarkom.
—–
Agronom VINKO SADAR je študiral v Zagrebu, izpopolnjeval pa se je v Nemčiji, na Češkem, v Franciji in Angliji, leta 1947 pa je postal redni profesor za skupino poljedelskih predmetov na agronomski fakulteti v Ljubljani. Kot izvedenec za obdelovanje tal, semenarstvo in kolobarjenje se je ukvarjal tudi s strokovnim izrazjem ter objavil precej samostojnih publikacij, skript in več kot dvesto strokovnih člankov. Vinko Sadar se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Budanjah pri Ajdovščini.
—–
Pisatelj in dramatik SMILJAN ROZMAN je bil med drugo svetovno vojno s starši izgnan v Srbijo, po koncu vojne pa je bil poslan na prisilno delo v Nemčijo. Leta 1949 je končal učiteljišče v Mariboru in nato na filozofski fakulteti v Ljubljani študiral še psihologijo. Objavljati je začel leta 1948 v »Mladinski reviji«. Njegova proza je fabulativno nezapletena, oblikovno pa mu je bila najbližja novela. Prikazuje predvsem malega človeka iz okolij, v katerih ga je spoznaval: iz sveta ob morju in iz starega Maribora. V poznejših delih je poglobil psihološko določanje junakov ter okrepil humornost in grotesknost.
Zelo plodovit je bil kot pisec del za otroke, zlasti za mladostnike. Pripovedi je prilagajal stopnji njihovega osebnostnega razvoja in pri tem uporabljal elemente kriminalističnih pustolovskih zgodb, pa tudi pravljic. Pisal je še radijske in televizijske drame, scenarije za lutkovne, risane in kratke filme, besedila za popevke, zasnoval pa je tudi scenarija za baleta »Lisistráta« in »Žica«. Zadnji obsežnejši izbor njegovih del »Tisoč drobnih skrbi« je izšel leta 1990. Za svoje delo je Smiljan Rozman prejel nagrado Prešernovega sklada in Levstikovo nagrado. Rodil se je na današnji dan pred 90-imi leti v Celju.
—–
Gledališka igralka VERA PER je študirala na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani ter bila v letih od 1957 do 1962 članica Slovenskega ljudskega gledališča v Celju, nato pa je 35 let igrala v Mestnem gledališču ljubljanskem. Najprej je upodabljala znamenite like iz odrske klasike, večina njenih vlog pa sodi v sodobni slovenski in tuji dramski reperoar, izrazito razpet med problemsko resna in pogosto tudi humorno navdihnjena dela. Veliko je igrala v Koreodrami, televizijskim gledalcem pa se je priljubila s komičnimi liki v različnih nadaljevankah. Vera Per je nastopala tudi v oddajah naše radijske postaje. Rodila se je na današnji dan leta 1934 v Ljubljani.
Prva pravna ureditev plovbe po Savi Prva ženska na delovnem mestu dekanje katere izmed naših fakultet Eden od utemeljiteljev naše znanstvene literarne zgodovine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dirigent, zapisan operni ustvarjalnosti Telovadec iz zlate dobe slovenske gimnastike Vojaška vaja dobre tri mesece pred razglasitvijo slovenske samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski škof slovenskega rodu Lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Ljudska pisateljica in njeno delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Obsojenec drugega tržaškega procesa Glasbenikova antologijska dela trajne vrednosti Raziskovalec slovenske moderne
»Zlomljeno sidro« kapitana bojne ladje Soustvarjalec slovenskega glasbenega ekspresionizma Več kot tri desetletja dirigent Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Osebnost avantgardne poezije Diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni kipar z izrazito monumentalno močjo “Koledar amerikanskega Slovenca” Obveznost poslovanja sodišč tudi v slovenskem jeziku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zastopnik Sokolov v Osvobodilni fronti Iz vojaške uniforme v diplomacijo Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skozi dravsko dolino od Budimpešte do Salzburga Raziskovalec življenja na Koroškem, še posebno v Rožu Prvi popis prebivalstva po drugi svetovni vojni *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobila Lattermanov drevored Raziskovalec počitka in brstenja rastlin Jurčičev deseti brat v angleščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Učenec Valentina Vodnika Mentor mladim umetnikom Inovator v čebelarstvu in podjetnik
Zdravnik in zaupnik ruskega carja Pionir klasične kitare pri nas Kantata Stara pravda *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Operni umetnik iz Trsta Prva žrtev nacizma med slovenskimi duhovniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški izgnanec v Slovenskih goricah Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu Leonora iz Piranskega zaliva
Oblast s sankcijami zoper kritike Škofovstvo v znamenju vojne in delitev Socialni realist in upornik proti nacizmu
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prvo smučarsko tekmovanje Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Sestre usmiljenke v slovenskih bolnišnicah nezaželene, v srbskih in makedonskih dobrodošle
Duhovni in gospodarski povezovalec beneških Slovencev Naš mednarodno uveljavljeni montanist Ustavi amandmaji spreminjajo Slovenijo
Pesnik – častni občan Ljubljane Umetnik iz Pirana Poročilo o zatiranju verskega življenja na Primorskem
Krško dobi mestne pravice Inovator v kemijski industrij Slovenski religiozni ekspresionizem
Neveljaven email naslov