Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leta 1511 je vrsta potresov prizadela tudi Kranjsko in širšo okolico. Najmočnejši s središčem na idrijski geološki prelomnici je bil na današnji dan. Stavbe je rušil na razdalji sto kilometrov, čutili pa so ga celo tisoč kilometrov daleč. Prizadejal je velikansko škodo, zalil idrijski rudnik, v Ljubljani je poleg mnogih stavb porušil tudi velik del obrambnega mestnega zidu z osmimi stolpi, poškodovani pa so bili tudi številni gradovi na podeželju. Samo na Kranjskem so ocenili škodo na takrat velikansko vsoto 200.000 goldinarjev. Ta potres leta 1511 so čutili tudi v Trstu, v Furlaniji in celo na Dunaju.
—–
Pravnik ANTON PFLEGER je užival veliko zaupanje avstrijskega cesarja Franca Prvega. Ta mu je leta 1808 kot predsedniku oddelka za zakonodajo in pravosodje v državnem svetu dal preučiti osnutek avstrijskega civilnega zakonika. Vseh njegovih 79 predlogov sprememb je bilo sprejetih; za njegovo siceršnje uspešno pravosodno delo pa mu je cesar podelil celo viteški naslov. Anton Pfleger se je rodil na današnji dan leta 1748 v Železnikih.
—–
Fizik JOŽEF ŠTEFAN velja dandanes za osrednjo osebnost v zgodovini naše znanosti. Je namreč edini znanstvenik slovenskega rodu, ki je odkril enega temeljnih naravnih zakonov. Leta 1879 je ugotovil, da je količina toplote pri sevanju v nasprotnem sorazmerju s četrto potenco absolutne temperature sevajočega telesa. To spoznanje se po njem imenuje Štefanov zakon. Z njim je tudi prvi pravilno izračunal, da je temperatura Sončevega površja približno 6.000 stopinj. Sicer pa se je znanstveno kot eksperimentator ali teoretik ukvarjal še z vsemi drugimi področji tedanje fizike.
Objavil je več kot osemdeset razprav; večina jih je izšla v poročilih dunajske akademije. Posegale so na področja mehanike (nihanje), hidromehanike (pojav difuzije), akustike (določal je hitrost zvoka v plinih in trdnih telesih), optike ( polarizacija svetlobe) ter elektrike in magnetizma. Med drugim je bil tudi dekan filozofske fakultete in rektor dunajske univerze, redni član in podpresednik avstrijske akademije znanosti, fizikalni inštitut dunajske univerze pa je po njegovi zaslugi zaslovel kot »dunajska fizikalna šola«. Jožef Štefan – rodil se je na današnji dan leta 1835 v Svetem Petru pri Celovcu – je v mladosti pisal tudi poezijo in esejistiko.
—–
Pesnik in pisatelj MANKO GOLAR je končal učiteljišče v Ljubljani ter Višjo pedagoško šolo v Zagrebu. Med službovanjem v Ljutomeru je začel zbirati šegave zgodbe o Veržéncih, »pomurskih Butalcih«, ki so v knjižni obliki z naslovom »Okrogle o Veržéncih« izšle leta 1973. Po vojni je pisal predvsem za otroke. Njegove pesmi so bile v šolskih berilih več generacij, mnoge so tudi uglasbili. Izdal je več pesniških zbirk in proze za otroke in mladino v vedrem duhu, le njegova pesniška zbirka “Pozabljeni dan” je močno melanholično obarvana. Manko Golar se je rodil na današnji dan leta 1911 v Ljutomeru.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Leta 1511 je vrsta potresov prizadela tudi Kranjsko in širšo okolico. Najmočnejši s središčem na idrijski geološki prelomnici je bil na današnji dan. Stavbe je rušil na razdalji sto kilometrov, čutili pa so ga celo tisoč kilometrov daleč. Prizadejal je velikansko škodo, zalil idrijski rudnik, v Ljubljani je poleg mnogih stavb porušil tudi velik del obrambnega mestnega zidu z osmimi stolpi, poškodovani pa so bili tudi številni gradovi na podeželju. Samo na Kranjskem so ocenili škodo na takrat velikansko vsoto 200.000 goldinarjev. Ta potres leta 1511 so čutili tudi v Trstu, v Furlaniji in celo na Dunaju.
—–
Pravnik ANTON PFLEGER je užival veliko zaupanje avstrijskega cesarja Franca Prvega. Ta mu je leta 1808 kot predsedniku oddelka za zakonodajo in pravosodje v državnem svetu dal preučiti osnutek avstrijskega civilnega zakonika. Vseh njegovih 79 predlogov sprememb je bilo sprejetih; za njegovo siceršnje uspešno pravosodno delo pa mu je cesar podelil celo viteški naslov. Anton Pfleger se je rodil na današnji dan leta 1748 v Železnikih.
—–
Fizik JOŽEF ŠTEFAN velja dandanes za osrednjo osebnost v zgodovini naše znanosti. Je namreč edini znanstvenik slovenskega rodu, ki je odkril enega temeljnih naravnih zakonov. Leta 1879 je ugotovil, da je količina toplote pri sevanju v nasprotnem sorazmerju s četrto potenco absolutne temperature sevajočega telesa. To spoznanje se po njem imenuje Štefanov zakon. Z njim je tudi prvi pravilno izračunal, da je temperatura Sončevega površja približno 6.000 stopinj. Sicer pa se je znanstveno kot eksperimentator ali teoretik ukvarjal še z vsemi drugimi področji tedanje fizike.
Objavil je več kot osemdeset razprav; večina jih je izšla v poročilih dunajske akademije. Posegale so na področja mehanike (nihanje), hidromehanike (pojav difuzije), akustike (določal je hitrost zvoka v plinih in trdnih telesih), optike ( polarizacija svetlobe) ter elektrike in magnetizma. Med drugim je bil tudi dekan filozofske fakultete in rektor dunajske univerze, redni član in podpresednik avstrijske akademije znanosti, fizikalni inštitut dunajske univerze pa je po njegovi zaslugi zaslovel kot »dunajska fizikalna šola«. Jožef Štefan – rodil se je na današnji dan leta 1835 v Svetem Petru pri Celovcu – je v mladosti pisal tudi poezijo in esejistiko.
—–
Pesnik in pisatelj MANKO GOLAR je končal učiteljišče v Ljubljani ter Višjo pedagoško šolo v Zagrebu. Med službovanjem v Ljutomeru je začel zbirati šegave zgodbe o Veržéncih, »pomurskih Butalcih«, ki so v knjižni obliki z naslovom »Okrogle o Veržéncih« izšle leta 1973. Po vojni je pisal predvsem za otroke. Njegove pesmi so bile v šolskih berilih več generacij, mnoge so tudi uglasbili. Izdal je več pesniških zbirk in proze za otroke in mladino v vedrem duhu, le njegova pesniška zbirka “Pozabljeni dan” je močno melanholično obarvana. Manko Golar se je rodil na današnji dan leta 1911 v Ljutomeru.
Ugledno ime slovenskega gradbeništva Skoraj tri desetletja na tržaškem odru Hitler med zaveznike razdelil slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pridige za vse nedelje v letu – vendar ne predolge Mokronožan postal prvi slovenski župan Maribora Umetnik čiste kiparske forme
Prva doslej znana pisna omemba Bleda v zgodovinskih virih Usoda redovnika iz kostanjeviškega samostana Vojak – pisec mladinskih iger
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cestnoprometni predpisi cesarice Marije Terezije Nastajanje slovenske ženske meščanske povesti in romana Državni prvak v dopisnem šahu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usmeritev v čisto umetniško grafiko Prvi predavatelj računalništva pri nas »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniških prog po Evropi Arhitekt in predsednik ljubljanskega mestnega sveta Slovenski branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ptuj dobil prvi časopis v slovenskem jeziku Jutro cvetne nedelje prineslo vojno Epidemija črnih koz *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Bajeslovje, verovanje in vraže koroškega etnologa Slikar – eden prvih talcev na Slovenskem Pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prevajalec Shakespeara iz Dravske doline Koroški časnikar in pesnik 140 let tehnične rabe električne energije pri nas Osebnostni pečat slovenski arhitektur *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ustanovitelj prvega deželnega društva za pomoč pljučnim bolnikom Otroške pesmi “Za vesele in žalostne čase” Prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog raziskuje po Kranjskem in Štajerskem Režiser in razvoj našega dramskega gledališča Poveljnik Šaleške partizanske skupine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Naš jezik je slovenski, zato, če v cerkvi nucaš italijanskega, se sam sebe ponižaš” Od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja Ne topovska krogla z Laškega – »izpodnebnik« iz vesolja Prvo gledališče ročnih lutk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarska družina iz Kamnika Gledališčnik, satirik in aforist Sodobni koncepti nege bolnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Inovator v zdravstvu 17. stoletja Kaj je rebrinčevolistna hladnikija ali hladnikovka? Nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah
Gospodarska uspešnost – pogoj za neodvisnost družbe in posameznika Zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Kuharski mojster in njegova knjiga
Véliki tolminski punt Več kot le alpinist Eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Visokošolski učitelj fizike s polstoletnim stažem Zdravnik v vrstah narodnoosvobodilne vojske Več kot le idrijski psihiater *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov