Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1901 se je v Solkanu rodil zdravnik FRANC MARUŠIČ. Medicino je študiral v Ljubljani, Pragi in Gradcu. Delal je v zdravstvenih ustanovah v več krajih na Goriškem, med vojno pa je vodil ilegalni ambulanti v Ozeljanu in Šempásu. Po vojni je ustanovil in do leta 1965 vodil okrožni higienski zavod v Novi Gorici. Bil je organizator zdravstva na Primorskem. Ukvarjal se je predvsem s preventivo. Franc Marušič je med drugim pripravil elaborat za zidavo bolnišnice v Šempetru pri Gorici, bil pa je tudi znan filatelist.
—–
Ob koncu 19. stoletja je bilo ljubljansko pokopališče pri cerkvi svetega Krištofa, na prostoru, kjer je danes Gospodarsko razstavišče. Tam so pokopavali od leta 1779 do prvih let 20. stoletja, ko so odprli novo pokopališče pri svetem Križu, današnje Žale. Od starega pokopališča je ohranjen le arkadni del; tam so v letih pred drugo svetovno vojno uredili park, Navje, in vanj prenesli več nagrobnikov, predvsem zaslužnih Slovencev: Aškerca, Bleiweisa, Jurčiča, Linharta, Levstika, Stritarja, Vodnika in drugih.
Na novem pokopališču, ki se je sprva imenovalo po cerkvici svetega Križa, so prvega pokojnika pokopali na današnji dan leta 1906. Po zaslugi arhitekta Jožeta Plečnika, ki je tik pred začetkom druge svetovne vojne postavil veličasten stebriščni nadstropni portal s štirinajstimi poslovilnimi vežicami v urejenem parku, imenoval ga je Vrt vseh svetih, sodijo ljubljanske Žale med najlepša pokopališča v Evropi.
Pred desetimi leti so dobile tudi mednarodno priznanje – znak evropske dediščine. Tako so se skupaj s spominsko cerkvijo svetega Duha na Jávorci nad Tolminom in partizansko bolnišnico Franja v Dolenjih Novakih pri Cerknem, ki je bila pred nekaj leti zaradi neurja skorajda uničena, uvrstile na ugledni seznam nacionalnih kulturnih objektov, ki s svojimi vrednotami prispevajo k oblikovanju kulturne identitete Evrope.
—–
Zdravnik, specialist za sodno medicino in pravnik JANEZ MILČINSKI je užival izjemen ugled doma in na tujem. Med narodnoosvobodilnim bojem je deloval kot kirurg in organizator zdravstvene službe, po vojni pa je sodeloval pri ustanavljanju popolne medicinske fakultete v Ljubljani. Dvakrat je bil njen dekan. V letih od 1973 do 1976 je bil rektor ljubljanske Univerze, pozneje pa predstojnik Inštituta za sodno medicino. Šestnajst let je bil tudi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Znanstveno in strokovno je deloval tudi na področju medicinskega prava, prometne varnosti, splošne medicinske morfologije, medicinske etike ter deontologije.
Svetovni ugled si je pridobil s posredovanjem v katastrofah z veliko žrtvami, kot so bili potresi, poplave ter železniške in letalske nesreče. O tem je napisal več kot 200 člankov in štiri knjige. Za svoje delo je prejel številna visoka domača in tuja priznanja, leta 1998 pa mu je Mednarodno združenje humanistov posmrtno podelilo svoje najvišje priznanje “za vse, kar je storil za mir, človeštvo in v dobro ljudi”. Profesor Janez Milčinski se je rodil na današnji dan leta 1913 v Ljubljani.
6242 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1901 se je v Solkanu rodil zdravnik FRANC MARUŠIČ. Medicino je študiral v Ljubljani, Pragi in Gradcu. Delal je v zdravstvenih ustanovah v več krajih na Goriškem, med vojno pa je vodil ilegalni ambulanti v Ozeljanu in Šempásu. Po vojni je ustanovil in do leta 1965 vodil okrožni higienski zavod v Novi Gorici. Bil je organizator zdravstva na Primorskem. Ukvarjal se je predvsem s preventivo. Franc Marušič je med drugim pripravil elaborat za zidavo bolnišnice v Šempetru pri Gorici, bil pa je tudi znan filatelist.
—–
Ob koncu 19. stoletja je bilo ljubljansko pokopališče pri cerkvi svetega Krištofa, na prostoru, kjer je danes Gospodarsko razstavišče. Tam so pokopavali od leta 1779 do prvih let 20. stoletja, ko so odprli novo pokopališče pri svetem Križu, današnje Žale. Od starega pokopališča je ohranjen le arkadni del; tam so v letih pred drugo svetovno vojno uredili park, Navje, in vanj prenesli več nagrobnikov, predvsem zaslužnih Slovencev: Aškerca, Bleiweisa, Jurčiča, Linharta, Levstika, Stritarja, Vodnika in drugih.
Na novem pokopališču, ki se je sprva imenovalo po cerkvici svetega Križa, so prvega pokojnika pokopali na današnji dan leta 1906. Po zaslugi arhitekta Jožeta Plečnika, ki je tik pred začetkom druge svetovne vojne postavil veličasten stebriščni nadstropni portal s štirinajstimi poslovilnimi vežicami v urejenem parku, imenoval ga je Vrt vseh svetih, sodijo ljubljanske Žale med najlepša pokopališča v Evropi.
Pred desetimi leti so dobile tudi mednarodno priznanje – znak evropske dediščine. Tako so se skupaj s spominsko cerkvijo svetega Duha na Jávorci nad Tolminom in partizansko bolnišnico Franja v Dolenjih Novakih pri Cerknem, ki je bila pred nekaj leti zaradi neurja skorajda uničena, uvrstile na ugledni seznam nacionalnih kulturnih objektov, ki s svojimi vrednotami prispevajo k oblikovanju kulturne identitete Evrope.
—–
Zdravnik, specialist za sodno medicino in pravnik JANEZ MILČINSKI je užival izjemen ugled doma in na tujem. Med narodnoosvobodilnim bojem je deloval kot kirurg in organizator zdravstvene službe, po vojni pa je sodeloval pri ustanavljanju popolne medicinske fakultete v Ljubljani. Dvakrat je bil njen dekan. V letih od 1973 do 1976 je bil rektor ljubljanske Univerze, pozneje pa predstojnik Inštituta za sodno medicino. Šestnajst let je bil tudi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Znanstveno in strokovno je deloval tudi na področju medicinskega prava, prometne varnosti, splošne medicinske morfologije, medicinske etike ter deontologije.
Svetovni ugled si je pridobil s posredovanjem v katastrofah z veliko žrtvami, kot so bili potresi, poplave ter železniške in letalske nesreče. O tem je napisal več kot 200 člankov in štiri knjige. Za svoje delo je prejel številna visoka domača in tuja priznanja, leta 1998 pa mu je Mednarodno združenje humanistov posmrtno podelilo svoje najvišje priznanje “za vse, kar je storil za mir, človeštvo in v dobro ljudi”. Profesor Janez Milčinski se je rodil na današnji dan leta 1913 v Ljubljani.
Predana otrokom in gledališkemu ustvarjanju Začetki kinematografije v Ljubljani Vrt spominov in tovarištva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mehki dramski sopran za klasične operne vloge Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica kot poklon vladarju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naravoslovec in avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Čebelarski učitelj praktik Poseben umetnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odličen oblikovalec ljudske komike Arhitekt pomembnih ljubljanskih stavb Elektrotehnik in Slovenski elektrotehniški slovar
Slikar in lutkovni ustvarjalec Akademski klub Vesna na Dunaju Slovenija 176. članica Organizacije združenih narodov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pregled zgodovine ljubljanskega meščanstva Avtor prvega domačega elektronskega mikroskopa Sopranistka mariborske operne hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rojstni dan učitelja čebelarstva: svetovni dan čebel Postojnski okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škofijski sedež se seli ob Dravi navzdol Bibliotekar in literarni zgodovinar Naslovna vloga v prvem slovenskem barvnem filmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pomembno ime slovenske opere Soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah »Papež 'ma vas rad« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vodilne slovenski raziskovalec metuljev svoje dobe »Pesem šolske sestre« Meteorolog in klimatolog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krompir po cesaričinem ukazu na njive in na krožnike Davorin Jenko zložil napev koračnice »Naprej, zastava Slave« Arhitekt v Združenih državah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak in začetki slovenističnega jezikoslovja Kako je Ljubljana dobila novo poštno poslopje Rado Simoniti – partizanski skladatelj in zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o osnovni šoli in uresničevanje splošne šolske obveznosti Prvi predsednik Sadjarskega društva za Slovenijo Slovenija v Svetu Evrope
Francoski jezikoslovec preučeval slovenščino Spopad na Mali gori nad Ribnico na Dolenjskem Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj na strehi sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Würtemberški mecen slovenskih protestantov Zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda Ustanovitev Slovenske kmečke zveze
Prvi pomembni slovenski narodopisec na Koroškem Prvi častni občan Maribora v južnoslovanski državi Spomin na arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljno delo slovenske teatrologije Pisateljeva slika slovenske družbe s prehoda v 20. stoletje Plečnikov učenec – režiser in scenograf *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Ko je bil štirinajstdnevnik Naši razgledi – razprodan Slovenija napove skorajšnjo razglasitev državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena najbogatejših in največjih zemljiških posesti na Kranjskem Ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenjegraški župnik − ustanovitelj muzeja Režiser našega prvega celovečernega dokumentarno-igranega filma Zborovanje prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov