Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Astronom, matematik, geograf in kartograf IVAN DIZMA FLORJANČIČ DE GRINFELD je opravljal več pomembnih cerkvenih funkcij, v drugi polovici 18. stoletja pa je bil arhidiakon cistercijanskega samostana v Stični. Takrat je izmeril in izrisal samostanske posesti ter verjetno dobil zamisel za svoje življenjsko delo – izdelavo prvega zemljevida Kranjske v velikem merilu. Dvanajstlistni zemljevid v razmerju 1: 111.000 je po desetletju dela končal leta 1744.
Zemljevid je tudi zgleden primerek grafične umetnosti, saj je med baročno likovno opremo, zlasti bogato na obrobju zemljevida, tudi prikaz Ljubljane v veduti in tlorisu. Do te Florjančičeve zemljemerske mojstrovine ni bilo slovensko glavno mesto še nikoli tako natančno upodobljeno. Zemljevid tudi po natančnosti močno presega Valvazorjevega, po pomenu pa ga je prerasel šele Kozlerjev zemljevid slovenske dežele, ki je nastal kar 120 let pozneje.
V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani so ohranjeni tudi rokopisi številnih Florjančičevih razprav iz astronomije in matematike oziroma tabel z navodili za uporabo pri astronomskem računanju, tabel in teorij o gibanju Sonca in deloma Lune, pa tudi geometrični priročnik, kvadratura kroga ter zapisi o njegovem opazovanju Sonca in Lune. Zgradil je tudi svojo lastno zvezdarno ter napisal knjigo o merjenju časa. Ivan Dizma Florjančič de Grinfeld se je rodil na današnji dan leta 1691 v Ljubljani.
—–
Pridigar in goriški nadškof KAREL MIHAEL ATTEMS je izhajal iz znane furlanske plemiške družine. Bogoslovje je študiral v Rimu in bil leta 1750 v Ljubljani posvečen za škofa, ob ustanovitvi goriške nadškofije leto pozneje pa je postal prvi goriški nadškof in metropolit. V Gorici je odprl prvo tiskarno in bogoslovno semenišče ter dal v škofiji sezidati več cerkva. Zavedal se je, da mora vernikom govoriti v njihovem jeziku. Pridige je sestavljal v takrat uveljavljenem baročnem, vendar že klasicistično umirjenem slogu. Ohranilo se je 61 njegovih pridig v slovenskem jeziku. Prizadeval si je tudi za zbližanje katoliške in pravoslavne cerkve ter podpiral humanitarno dejavnost. Postal je dvorni svetovalec avstrijske cesarice Marije Terezije, ki mu je pozneje podelila knežji naslov. Karel Mihael Attems se je rodil na današnji dan leta 1711 v Gorici.
——
Na današnji dan leta 1868 se je v Cerknem rodil skladatelj PETER JEREB. Glasbeno se je izobraževal na orglarski šoli v Ljubljani, nato pa je večino življenja delal v Litiji. Bil je občinski tajnik, orglar in vodja pevskega zbora Lipa. Njegove številne zborovske pesmi so zaradi prijetne in iskreno doživete melodike priljubljene še danes, na primer: Pelin roža, Vetrček moj, Napitnica, Na Posavju in Zimska. Peter Jereb je pisal tudi cerkvene vokalne skladbe ter jih objavljal v Novih akordih in Cerkvenem glasbeniku.
——
Literarni zgodovinar ALOJZIJ RES je študiral slavistiko v Zagrebu in Ljubljani in je leta 1921 doktoriral z disertacijo “Bistvo narodne pesmi”. Že kot dijak je pisal črtice, v knjigi “Ob Soči” pa je zbral svoje zapise iz prve svetovne vojne. Ob šeststoti obletnici Dantejeve smrti je uredil zbornik v slovenščini in italijanščini; zanj je zbral veliko uglednih sodelavcev obeh narodov. V revijah in časopisih je objavljal poročila in zapiske o splošnih umetniških in kulturnih vprašanjih, veliko dela pa je posvetil tudi praktičnemu sodelovanju med slovensko in italijansko kulturo. Literarni zgodovinar in publicist Alojzij Res se je rodil na današnji dan leta 1893 v Gorici.
6277 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Astronom, matematik, geograf in kartograf IVAN DIZMA FLORJANČIČ DE GRINFELD je opravljal več pomembnih cerkvenih funkcij, v drugi polovici 18. stoletja pa je bil arhidiakon cistercijanskega samostana v Stični. Takrat je izmeril in izrisal samostanske posesti ter verjetno dobil zamisel za svoje življenjsko delo – izdelavo prvega zemljevida Kranjske v velikem merilu. Dvanajstlistni zemljevid v razmerju 1: 111.000 je po desetletju dela končal leta 1744.
Zemljevid je tudi zgleden primerek grafične umetnosti, saj je med baročno likovno opremo, zlasti bogato na obrobju zemljevida, tudi prikaz Ljubljane v veduti in tlorisu. Do te Florjančičeve zemljemerske mojstrovine ni bilo slovensko glavno mesto še nikoli tako natančno upodobljeno. Zemljevid tudi po natančnosti močno presega Valvazorjevega, po pomenu pa ga je prerasel šele Kozlerjev zemljevid slovenske dežele, ki je nastal kar 120 let pozneje.
V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani so ohranjeni tudi rokopisi številnih Florjančičevih razprav iz astronomije in matematike oziroma tabel z navodili za uporabo pri astronomskem računanju, tabel in teorij o gibanju Sonca in deloma Lune, pa tudi geometrični priročnik, kvadratura kroga ter zapisi o njegovem opazovanju Sonca in Lune. Zgradil je tudi svojo lastno zvezdarno ter napisal knjigo o merjenju časa. Ivan Dizma Florjančič de Grinfeld se je rodil na današnji dan leta 1691 v Ljubljani.
—–
Pridigar in goriški nadškof KAREL MIHAEL ATTEMS je izhajal iz znane furlanske plemiške družine. Bogoslovje je študiral v Rimu in bil leta 1750 v Ljubljani posvečen za škofa, ob ustanovitvi goriške nadškofije leto pozneje pa je postal prvi goriški nadškof in metropolit. V Gorici je odprl prvo tiskarno in bogoslovno semenišče ter dal v škofiji sezidati več cerkva. Zavedal se je, da mora vernikom govoriti v njihovem jeziku. Pridige je sestavljal v takrat uveljavljenem baročnem, vendar že klasicistično umirjenem slogu. Ohranilo se je 61 njegovih pridig v slovenskem jeziku. Prizadeval si je tudi za zbližanje katoliške in pravoslavne cerkve ter podpiral humanitarno dejavnost. Postal je dvorni svetovalec avstrijske cesarice Marije Terezije, ki mu je pozneje podelila knežji naslov. Karel Mihael Attems se je rodil na današnji dan leta 1711 v Gorici.
——
Na današnji dan leta 1868 se je v Cerknem rodil skladatelj PETER JEREB. Glasbeno se je izobraževal na orglarski šoli v Ljubljani, nato pa je večino življenja delal v Litiji. Bil je občinski tajnik, orglar in vodja pevskega zbora Lipa. Njegove številne zborovske pesmi so zaradi prijetne in iskreno doživete melodike priljubljene še danes, na primer: Pelin roža, Vetrček moj, Napitnica, Na Posavju in Zimska. Peter Jereb je pisal tudi cerkvene vokalne skladbe ter jih objavljal v Novih akordih in Cerkvenem glasbeniku.
——
Literarni zgodovinar ALOJZIJ RES je študiral slavistiko v Zagrebu in Ljubljani in je leta 1921 doktoriral z disertacijo “Bistvo narodne pesmi”. Že kot dijak je pisal črtice, v knjigi “Ob Soči” pa je zbral svoje zapise iz prve svetovne vojne. Ob šeststoti obletnici Dantejeve smrti je uredil zbornik v slovenščini in italijanščini; zanj je zbral veliko uglednih sodelavcev obeh narodov. V revijah in časopisih je objavljal poročila in zapiske o splošnih umetniških in kulturnih vprašanjih, veliko dela pa je posvetil tudi praktičnemu sodelovanju med slovensko in italijansko kulturo. Literarni zgodovinar in publicist Alojzij Res se je rodil na današnji dan leta 1893 v Gorici.
Ljubljana dobi Državno žensko učiteljišče Začetnica medicinske mikrobiologije v Sloveniji V stari nemški rajh napotili drugi transport ukradenih otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Elektrotehnik in varuh narave »Romanja pod sončnim lokom« Košarkarsko slavje pred pol stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usoda enega najbogatejših Slovencev med obema vojnama Škof s Pohorja Prva lopata na gradbišču Narodne in univerzitetne knjižnice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za uveljavitev slovenščine v uradih in na sodiščih Agronom preučuje razvoj slovenskega kmetijstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
V Ljubljani izšel uradni list Ilirskih provinc Mornariški častnik iz Žužemberka Televizijski komentator in športni urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usodnost jožefinske dobe za slovenske samostane Bibliograf, ki je zbral skoraj 350 let naše književne ustvarjalnosti Začetek splošne elektrifikacije Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Telovadno društvo »Južni sokol« Ukinitev slovenskega jezika v šolah Julijske krajine Radijski in Avsenikov pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster bidermajerskega slikarstva Pravnik v tržaškem odporniškem gibanju Strokovnjak za gojenje gozdov in krajinsko ekologijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof v Skopju – častitljivi božji služabnik Pravnik, zapisan planinstvu Eden naših najbolj priljubljenih pesnikov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Premrlov talent je Prešernovemu zapisu dodal melodijo Znanstvenica v vinarstvu Ustavni amandmaji – nov korak k samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kritika človeški nezmernosti Prejemnik Janežičevega in Drabosnjakovega priznanja Začetki slovenske Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarka in arhitekt – zasebno in ustvarjalno z roko v roki Ustanovitev Narodnega sveta za Štajersko Začetki skupine Laibach in … »nastop – ki ga ni bilo«
Vzpon celjske plemiške rodbine »Avstrijski Rembrandt« in njegova dela na Slovenskem Pobudnik novih diagnostičnih postopkov v interni medicini
Samostan Stična – zibelka verskega in kulturnega življenja Nemec, ki se je bojeval za narodne pravice Slovencev Spodbuda planinstvu v Idriji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Deželne barve: bela, modra in rdeča Slovensko-koroški okrajni šolski nadzornik za manjšinsko šolo Brezčasna ustvarjalnost dramatika v zdravniškem poklicu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Glas Mojčine pesmi iz prvega filma o Kekcu Radoslava Premrl: »Moj brat Janko - Vojko« Mariborski tovarnar – rešitelj Judov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki se je približal ljudskemu občutju Povesti o razkroju patriarhalnega življenja Strokovnjak za geotehnična vprašanja
Tržaško-koprski škof in jezikoslovec Gradbenik o trajnosti materiala in konstrukcij Operna pevka in pedagoginja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najstarejša ohranjena gledališka stavba na Slovenskem Ljubljanski župan – prvi jugoslovanski diplomat v Pragi Raziskovalec glasbene teorije in vzgoje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Politik in javni delavec mora biti gmotno neodvisen« Prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom 56 let po prvi Slovenija dobi drugo univerzo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov