Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prvi popolni prevod Biblije je protestantski pisec in pridigar Jurij Dalmatin končal leta 1578. Dve leti pozneje je ljubljanski tiskar Janez Mandelc natisnil poskusni list Biblije (ta je ohranjen v Gradcu), a nadvojvoda Karel II. je tiskanje prepovedal in dal tiskarno zapreti. Vendar so bili kranjski deželni stanovi vztrajni: po opravljenih korekturah v Gradcu so revizijo prevoda opravili v Ljubljani.
Na današnji dan leta 1581 so se zbrali izvedenci za grški, latinski in slovenski jezik iz treh dežel: Štajerske, Koroške in Kranjske in skupaj z Dalmatinom dokončno oblikovali slovensko besedilo. Ker so se zavedali, da knjige v avstrijskih tiskarnah ne bi mogli natisniti, so tisk naročili v Wittenbergu na Nemškem. Delo je z naslovom ”Biblija, tu je vse svetu pismu stariga inu noviga testamenta” izšlo leta 1584, v naše kraje pa so 1500 izvodov, da jih ne bi zaplenili, pretihotapili v sodih.
—–
Gledališka igralka, režiserka in pedagoginja AVGUSTA DANILOVA je s prekinitvami ustvarjalno sodelovala v slovenskih gledaliških snovanjih več kot šest desetletij. Prvič je nastopila leta 1884, zadnjič pa leta 1950. Igralstva se je učila v šoli Dramatičnega društva, ki jo je vodil Ignacij Borštnik, izpopolnjevala pa se je v Pragi in na Dunaju. Kritka ji je priznala najširši igralski razpon in jo uvrstila med vrhunske jugoslovanske umetnice. Virtuozno je oblikovala predvsem pretresljive ženske like v naturalističnih dramah ter strastne in nesrečne ženske, ki jih je upodabljala dosledno realistično.
Ko je ljubljansko gledališče v prvi letih prejšnjega stoletja začelo v Ljubljano vabiti češke igralce, se je Avgusta Danilova čutila odrinjeno; odšla je v Trst in postala osrednja osebnost tamkajšnjega gledališča. Začela je tudi režirati ter poučevati v dramski šoli. Leta 1913 je odšla v Združene države Amerike. Med drugim je za gramofonsko družbo Columbia snemala slovenske pesmi. Leta 1920 se je vrnila v Ljubljano, vendar se je nezadovoljna zaradi navzočnosti ruskih igralcev vrnila v Ameriko.
Po ponovni vrnitvi v domovino je Avgusta Danilova praznovala štiridesetletnico dela in se kmalu upokojila, vendar je še vedno sodelovala z amaterji pri ljubljanskem radiu, v Drami in po drugi svetovni vojni tudi pri filmu. Leta 1948 je v našem prvem povojnem celovečernem filmu “Na svoji zemlji” odlično odigrala vlogo Obrekarice. Gledališka igralka, režiserka in pedagoginja Avgusta Danilova se je rodila na današnji dan leta 1869 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1835 se je v kraju Cesta pri Grosupljem rodil arheolog samouk in topograf JERNEJ PEČNIK. Zanimal se je za starinoslovje in leta 1884 postal sodelavec Kranjskega deželnega muzeja. Od takrat se je ukvarjal zgolj z arheološkim odkopavanjem. Deloval je na Kranjskem, še posebej pa na Dolenjskem, kjer je izkopaval na večini pomembnejšh najdbišč. Najdbe je najprej oddajal v deželni muzej, pozneje pa v dunajski naravoslovni muzej. Na željo avstrijske centralne komisije za varstvo spomenikov je Jernej Pečnik svoja spoznanja združil v šest arheoloških kart.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prvi popolni prevod Biblije je protestantski pisec in pridigar Jurij Dalmatin končal leta 1578. Dve leti pozneje je ljubljanski tiskar Janez Mandelc natisnil poskusni list Biblije (ta je ohranjen v Gradcu), a nadvojvoda Karel II. je tiskanje prepovedal in dal tiskarno zapreti. Vendar so bili kranjski deželni stanovi vztrajni: po opravljenih korekturah v Gradcu so revizijo prevoda opravili v Ljubljani.
Na današnji dan leta 1581 so se zbrali izvedenci za grški, latinski in slovenski jezik iz treh dežel: Štajerske, Koroške in Kranjske in skupaj z Dalmatinom dokončno oblikovali slovensko besedilo. Ker so se zavedali, da knjige v avstrijskih tiskarnah ne bi mogli natisniti, so tisk naročili v Wittenbergu na Nemškem. Delo je z naslovom ”Biblija, tu je vse svetu pismu stariga inu noviga testamenta” izšlo leta 1584, v naše kraje pa so 1500 izvodov, da jih ne bi zaplenili, pretihotapili v sodih.
—–
Gledališka igralka, režiserka in pedagoginja AVGUSTA DANILOVA je s prekinitvami ustvarjalno sodelovala v slovenskih gledaliških snovanjih več kot šest desetletij. Prvič je nastopila leta 1884, zadnjič pa leta 1950. Igralstva se je učila v šoli Dramatičnega društva, ki jo je vodil Ignacij Borštnik, izpopolnjevala pa se je v Pragi in na Dunaju. Kritka ji je priznala najširši igralski razpon in jo uvrstila med vrhunske jugoslovanske umetnice. Virtuozno je oblikovala predvsem pretresljive ženske like v naturalističnih dramah ter strastne in nesrečne ženske, ki jih je upodabljala dosledno realistično.
Ko je ljubljansko gledališče v prvi letih prejšnjega stoletja začelo v Ljubljano vabiti češke igralce, se je Avgusta Danilova čutila odrinjeno; odšla je v Trst in postala osrednja osebnost tamkajšnjega gledališča. Začela je tudi režirati ter poučevati v dramski šoli. Leta 1913 je odšla v Združene države Amerike. Med drugim je za gramofonsko družbo Columbia snemala slovenske pesmi. Leta 1920 se je vrnila v Ljubljano, vendar se je nezadovoljna zaradi navzočnosti ruskih igralcev vrnila v Ameriko.
Po ponovni vrnitvi v domovino je Avgusta Danilova praznovala štiridesetletnico dela in se kmalu upokojila, vendar je še vedno sodelovala z amaterji pri ljubljanskem radiu, v Drami in po drugi svetovni vojni tudi pri filmu. Leta 1948 je v našem prvem povojnem celovečernem filmu “Na svoji zemlji” odlično odigrala vlogo Obrekarice. Gledališka igralka, režiserka in pedagoginja Avgusta Danilova se je rodila na današnji dan leta 1869 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1835 se je v kraju Cesta pri Grosupljem rodil arheolog samouk in topograf JERNEJ PEČNIK. Zanimal se je za starinoslovje in leta 1884 postal sodelavec Kranjskega deželnega muzeja. Od takrat se je ukvarjal zgolj z arheološkim odkopavanjem. Deloval je na Kranjskem, še posebej pa na Dolenjskem, kjer je izkopaval na večini pomembnejšh najdbišč. Najdbe je najprej oddajal v deželni muzej, pozneje pa v dunajski naravoslovni muzej. Na željo avstrijske centralne komisije za varstvo spomenikov je Jernej Pečnik svoja spoznanja združil v šest arheoloških kart.
Župan, ki je Ljubljano razvil v moderno mesto Od upravnika gledališča do obsojenca na dachavskih procesih Interpretka intelektualnih odrskih podob *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop današnjega Big banda RTV Slovenija
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Literarno oblikovanje ob Cankarju in Župančiču »Danes so dovoljene sanje …«
Poznavalka del Josipa Murna Naš utemeljitelj znanstvenega preučevanja mednarodnih odnosov Prvič neposredno v radijski program z vrha Triglava
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Pred 32 leti smo dobili državni grb in zastavo
Avtor slovenske planinske markacije Preučevalec zgodovine knjig in knjižnic Raziskovalec pojava samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec Madžarski okupatorji odvedejo v internacijo prve Slovence
Utemeljitelj slovenske etnomuzikologije Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Agronom – organizator kmetijstva Eden od organizatorjev protinacističnega upora na Štajerskem Pred 32 leti je Slovenska tiskovna agencija odposlala prvo vest
Podpisi peticije za zedinjeno Slovenijo Odvetnica in njena pripovedna proza Slovenik – papeški zavod v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojstrski interpret intelektualnih gledaliških vlog Vojak, pravnik in zgodovinar Od gledališča na osvobojenem ozemlju do filmskih vlog
Zagovornik slovenstva v Kanalski dolini Redovnik in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Fraz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Več kot 500 vlog v gledališču, na radiu in na televiziji Časnikarska pot od »Ljudske pravice do »Naših razgledov« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tolminski kmečki upor Zgodovinar, geograf in skladatelj Slovenska gimnazija v begunskem taborišču v Vetrinju
Véliki admiral – poveljnik avstro-ogrske vojne mornarice Eden od ustanoviteljev Kluba koroških Slovencev Lirski sopran za klasične operne vloge *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Pismeni ljudje laže pridobivajo proizvode ter državi davke plačujejo« »Beatin dnevnik« – roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Posnetki s Triglava za dan razglasitve državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski arheolog poznavalec slovenskih najdišč Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Prvi slovenski ekspresionist
Politik za nadstrankarsko povezovanje Založnik pomembnih starejših slovenskih besedil Eno zadnjih del arhitekta Jožeta Plečnika
Oblast proti dijakom Eden vodilnih organizatorjev vstaje proti okupatorju Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča
Neveljaven email naslov