Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Violinist in skladatelj IVAN KARLO SANCIN – rodil se je na današnji dan leta 1893 v Škêdnju pri Trstu – je študiral violino na konservatorijih v Trstu in Zagrebu, kompozicijo pa v Gradcu. Do leta 1945 je poučeval v Celju in Ljubljani, nato pa v Trstu. Bil je violinist v ljubljanskem opernem orkestru in v tržaškem Verdijevem gledališču ter soustanovitelj in član godalnega kvarteta Zika, zasedbe, ki je pred drugo svetovno vojno koncertirala v Sloveniji in tujini. Pisal je skladbe za violino in klavir, scensko glasbo in samospeve. Ivan Karlo Sancin je bil tudi strokovnjak za izdelavo violin; izdelal jih je 52.
—–
Zdravnik JOŽE JAKŠA je študiral v Gradcu in Zagrebu in leta 1924 diplomiral na Dunaju. Delal je v ambulanti Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, leta 1945 pa je postal eden prvih fakultetnih učiteljev dermatovenerologije na medicinski fakulteti v Ljubljani. Izpopolnjeval se je na klinikah v Švici in na Češkoslovaškem ter bil nato predstojnik Dermatološke klinike v Ljubljani. Kot vodilni slovenski specialist za kožne in spolne bolezni je veliko prispeval k razvoju stroke, vzgojil vrsto specialistov, si prizadeval za zgraditev nove klinike in sodeloval pri organizaciji zatiranja spolnih bolezni. Napisal je več učbenikov in priročnikov ter številne poljudnoznanstvene članke. Jože Jakša se je rodil na današnji dan leta 1895 v Žužemberku.
—–
Jezikoslovec in literarni zgodovinar STANKO BUNC je leta 1931 na ljubljanski univerzi diplomiral iz slavistike, izpopolnjeval pa se je na Češkem in Poljskem. Med drugo svetovno vojno je bil zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto zaprt, po njej je delal kot prevajalec uradnega lista v Beogradu, pozneje pa kot profesor na kranjski gimnaziji in v tamkajšnji knjižnici. Njegovo strokovno delo je bilo v glavnem poljudnoznanstveno, leta 1952 pa je izdal slovar tujk, ki je izšel v več natisih. Za delo na bibliotekarskem področju je leta 1967 prejel Čopovo diplomo. Stanko Bunc se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Kóbdilju pri Sežani.
——
Politik STANE KAVČIČ se je že pred drugo svetovno vojno pridružil sindikalnemu gibanju, med vojno in po njej pa je opravljal številne najpomembnejše politične funkcije v Sloveniji in Jugoslaviji. Bil je nosilec partizanske spomenice 1941. Po gospodarski reformi leta 1965 je bil zagovornik liberalne gospodarske usmeritve; ta naj bi temeljila na policentrizmu, povezanosti prostorskega, ekonomskega in socialnega razvoja, izrabi zemljepisne in prometne lege Slovenije, na močni izvozni usmeritvi, vključevanju v evropske gospodarske tokove ter na regionalnih povezavah s sosednjimi deželami.
Zaradi liberalne gospodarske usmeritve, ki je veljala za premalo delavskorazredno in jugoslovansko, je prihajal v spore z delom slovenskega in najvišjega jugoslovanskega vodstva, še zlasti leta 1969 ob tako imenovani “cestni aferi”. Leta 1972 je bil prisiljen odstopiti s položaja predsednika izvršnega sveta slovenske skupščine in člana predsedstva jugoslovanske zveze komunistov in se upokojiti, pa tudi politično in javno ni smel več nastopati. Stane Kavčič se je rodil na današnji dan leta 1919 v Ljubljani.
6244 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Violinist in skladatelj IVAN KARLO SANCIN – rodil se je na današnji dan leta 1893 v Škêdnju pri Trstu – je študiral violino na konservatorijih v Trstu in Zagrebu, kompozicijo pa v Gradcu. Do leta 1945 je poučeval v Celju in Ljubljani, nato pa v Trstu. Bil je violinist v ljubljanskem opernem orkestru in v tržaškem Verdijevem gledališču ter soustanovitelj in član godalnega kvarteta Zika, zasedbe, ki je pred drugo svetovno vojno koncertirala v Sloveniji in tujini. Pisal je skladbe za violino in klavir, scensko glasbo in samospeve. Ivan Karlo Sancin je bil tudi strokovnjak za izdelavo violin; izdelal jih je 52.
—–
Zdravnik JOŽE JAKŠA je študiral v Gradcu in Zagrebu in leta 1924 diplomiral na Dunaju. Delal je v ambulanti Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, leta 1945 pa je postal eden prvih fakultetnih učiteljev dermatovenerologije na medicinski fakulteti v Ljubljani. Izpopolnjeval se je na klinikah v Švici in na Češkoslovaškem ter bil nato predstojnik Dermatološke klinike v Ljubljani. Kot vodilni slovenski specialist za kožne in spolne bolezni je veliko prispeval k razvoju stroke, vzgojil vrsto specialistov, si prizadeval za zgraditev nove klinike in sodeloval pri organizaciji zatiranja spolnih bolezni. Napisal je več učbenikov in priročnikov ter številne poljudnoznanstvene članke. Jože Jakša se je rodil na današnji dan leta 1895 v Žužemberku.
—–
Jezikoslovec in literarni zgodovinar STANKO BUNC je leta 1931 na ljubljanski univerzi diplomiral iz slavistike, izpopolnjeval pa se je na Češkem in Poljskem. Med drugo svetovno vojno je bil zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto zaprt, po njej je delal kot prevajalec uradnega lista v Beogradu, pozneje pa kot profesor na kranjski gimnaziji in v tamkajšnji knjižnici. Njegovo strokovno delo je bilo v glavnem poljudnoznanstveno, leta 1952 pa je izdal slovar tujk, ki je izšel v več natisih. Za delo na bibliotekarskem področju je leta 1967 prejel Čopovo diplomo. Stanko Bunc se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Kóbdilju pri Sežani.
——
Politik STANE KAVČIČ se je že pred drugo svetovno vojno pridružil sindikalnemu gibanju, med vojno in po njej pa je opravljal številne najpomembnejše politične funkcije v Sloveniji in Jugoslaviji. Bil je nosilec partizanske spomenice 1941. Po gospodarski reformi leta 1965 je bil zagovornik liberalne gospodarske usmeritve; ta naj bi temeljila na policentrizmu, povezanosti prostorskega, ekonomskega in socialnega razvoja, izrabi zemljepisne in prometne lege Slovenije, na močni izvozni usmeritvi, vključevanju v evropske gospodarske tokove ter na regionalnih povezavah s sosednjimi deželami.
Zaradi liberalne gospodarske usmeritve, ki je veljala za premalo delavskorazredno in jugoslovansko, je prihajal v spore z delom slovenskega in najvišjega jugoslovanskega vodstva, še zlasti leta 1969 ob tako imenovani “cestni aferi”. Leta 1972 je bil prisiljen odstopiti s položaja predsednika izvršnega sveta slovenske skupščine in člana predsedstva jugoslovanske zveze komunistov in se upokojiti, pa tudi politično in javno ni smel več nastopati. Stane Kavčič se je rodil na današnji dan leta 1919 v Ljubljani.
Samostan Stična – zibelka verskega in kulturnega življenja Nemec, ki se je bojeval za narodne pravice Slovencev Spodbuda planinstvu v Idriji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Deželne barve: bela, modra in rdeča Slovensko-koroški okrajni šolski nadzornik za manjšinsko šolo Brezčasna ustvarjalnost dramatika v zdravniškem poklicu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Glas Mojčine pesmi iz prvega filma o Kekcu Radoslava Premrl: »Moj brat Janko - Vojko« Mariborski tovarnar – rešitelj Judov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki se je približal ljudskemu občutju Povesti o razkroju patriarhalnega življenja Strokovnjak za geotehnična vprašanja
Tržaško-koprski škof in jezikoslovec Gradbenik o trajnosti materiala in konstrukcij Operna pevka in pedagoginja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najstarejša ohranjena gledališka stavba na Slovenskem Ljubljanski župan – prvi jugoslovanski diplomat v Pragi Raziskovalec glasbene teorije in vzgoje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Politik in javni delavec mora biti gmotno neodvisen« Prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom 56 let po prvi Slovenija dobi drugo univerzo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik raziskovalec Kamniško - Savinjskih Alp Trpljenje primorskega ljudstva v literaturi Nacisti razglasijo Pohorje za zaprto območje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Otomanska nevarnost z dunajske smeri Zborovodja slovenskih študentov v Gradcu Zoper elektrarno, ki bi potopila 9 kilometrov doline Soče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan vrnitve Primorske k matični domovini Čitalnica pri tržaškem Svetem Jakobu Bled gosti prvi festival jugoslovanskega jazza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Herbarij z dva tisoč rastlinami Prvi zemljevid slovenskih narečij Zdravniška pot od Gorice do San Francisca
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Potomec bošnjaških ubežnikov – hrvaški svetniški kandidat V 20-ih letih posneli 21 celovečernih filmov Pomembna odkritja zdravnika iz Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vojni minister Avstro-ogrske monarhije Prva letalska nesreča civilnega letala pri nas Besedila za več kot 600 skladb *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca Zoolog, ki je odkopaval néveljskega mamuta Partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skrb za slovenske izseljence v Latinski Ameriki Polemike glede razgaljene muze nad Prešernovo glavo “Ali res mora kmet samo ubogati?” *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in žensko vprašanje Strokovnjak za komunistične države v Kongresni knjižnici v Washingtonu Ena največjih kemičnih tovarn na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Knafljevega štipendista do diplomata Na ljubljanskem in tržaškem odru Prvi življenjepis škofa Slomška *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Odlok o prepovedi uporabe slovenskega jezika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Drugi slovenski tabor tudi o lastni univerzi Ustanovitelj laboratorija za medicinsko elektroniko in biokibernetiko Zborovanje na Okroglici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov