Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Violinist in skladatelj IVAN KARLO SANCIN – rodil se je na današnji dan leta 1893 v Škêdnju pri Trstu – je študiral violino na konservatorijih v Trstu in Zagrebu, kompozicijo pa v Gradcu. Do leta 1945 je poučeval v Celju in Ljubljani, nato pa v Trstu. Bil je violinist v ljubljanskem opernem orkestru in v tržaškem Verdijevem gledališču ter soustanovitelj in član godalnega kvarteta Zika, zasedbe, ki je pred drugo svetovno vojno koncertirala v Sloveniji in tujini. Pisal je skladbe za violino in klavir, scensko glasbo in samospeve. Ivan Karlo Sancin je bil tudi strokovnjak za izdelavo violin; izdelal jih je 52.
—–
Zdravnik JOŽE JAKŠA je študiral v Gradcu in Zagrebu in leta 1924 diplomiral na Dunaju. Delal je v ambulanti Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, leta 1945 pa je postal eden prvih fakultetnih učiteljev dermatovenerologije na medicinski fakulteti v Ljubljani. Izpopolnjeval se je na klinikah v Švici in na Češkoslovaškem ter bil nato predstojnik Dermatološke klinike v Ljubljani. Kot vodilni slovenski specialist za kožne in spolne bolezni je veliko prispeval k razvoju stroke, vzgojil vrsto specialistov, si prizadeval za zgraditev nove klinike in sodeloval pri organizaciji zatiranja spolnih bolezni. Napisal je več učbenikov in priročnikov ter številne poljudnoznanstvene članke. Jože Jakša se je rodil na današnji dan leta 1895 v Žužemberku.
—–
Jezikoslovec in literarni zgodovinar STANKO BUNC je leta 1931 na ljubljanski univerzi diplomiral iz slavistike, izpopolnjeval pa se je na Češkem in Poljskem. Med drugo svetovno vojno je bil zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto zaprt, po njej je delal kot prevajalec uradnega lista v Beogradu, pozneje pa kot profesor na kranjski gimnaziji in v tamkajšnji knjižnici. Njegovo strokovno delo je bilo v glavnem poljudnoznanstveno, leta 1952 pa je izdal slovar tujk, ki je izšel v več natisih. Za delo na bibliotekarskem področju je leta 1967 prejel Čopovo diplomo. Stanko Bunc se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Kóbdilju pri Sežani.
——
Politik STANE KAVČIČ se je že pred drugo svetovno vojno pridružil sindikalnemu gibanju, med vojno in po njej pa je opravljal številne najpomembnejše politične funkcije v Sloveniji in Jugoslaviji. Bil je nosilec partizanske spomenice 1941. Po gospodarski reformi leta 1965 je bil zagovornik liberalne gospodarske usmeritve; ta naj bi temeljila na policentrizmu, povezanosti prostorskega, ekonomskega in socialnega razvoja, izrabi zemljepisne in prometne lege Slovenije, na močni izvozni usmeritvi, vključevanju v evropske gospodarske tokove ter na regionalnih povezavah s sosednjimi deželami.
Zaradi liberalne gospodarske usmeritve, ki je veljala za premalo delavskorazredno in jugoslovansko, je prihajal v spore z delom slovenskega in najvišjega jugoslovanskega vodstva, še zlasti leta 1969 ob tako imenovani “cestni aferi”. Leta 1972 je bil prisiljen odstopiti s položaja predsednika izvršnega sveta slovenske skupščine in člana predsedstva jugoslovanske zveze komunistov in se upokojiti, pa tudi politično in javno ni smel več nastopati. Stane Kavčič se je rodil na današnji dan leta 1919 v Ljubljani.
6244 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Violinist in skladatelj IVAN KARLO SANCIN – rodil se je na današnji dan leta 1893 v Škêdnju pri Trstu – je študiral violino na konservatorijih v Trstu in Zagrebu, kompozicijo pa v Gradcu. Do leta 1945 je poučeval v Celju in Ljubljani, nato pa v Trstu. Bil je violinist v ljubljanskem opernem orkestru in v tržaškem Verdijevem gledališču ter soustanovitelj in član godalnega kvarteta Zika, zasedbe, ki je pred drugo svetovno vojno koncertirala v Sloveniji in tujini. Pisal je skladbe za violino in klavir, scensko glasbo in samospeve. Ivan Karlo Sancin je bil tudi strokovnjak za izdelavo violin; izdelal jih je 52.
—–
Zdravnik JOŽE JAKŠA je študiral v Gradcu in Zagrebu in leta 1924 diplomiral na Dunaju. Delal je v ambulanti Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, leta 1945 pa je postal eden prvih fakultetnih učiteljev dermatovenerologije na medicinski fakulteti v Ljubljani. Izpopolnjeval se je na klinikah v Švici in na Češkoslovaškem ter bil nato predstojnik Dermatološke klinike v Ljubljani. Kot vodilni slovenski specialist za kožne in spolne bolezni je veliko prispeval k razvoju stroke, vzgojil vrsto specialistov, si prizadeval za zgraditev nove klinike in sodeloval pri organizaciji zatiranja spolnih bolezni. Napisal je več učbenikov in priročnikov ter številne poljudnoznanstvene članke. Jože Jakša se je rodil na današnji dan leta 1895 v Žužemberku.
—–
Jezikoslovec in literarni zgodovinar STANKO BUNC je leta 1931 na ljubljanski univerzi diplomiral iz slavistike, izpopolnjeval pa se je na Češkem in Poljskem. Med drugo svetovno vojno je bil zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto zaprt, po njej je delal kot prevajalec uradnega lista v Beogradu, pozneje pa kot profesor na kranjski gimnaziji in v tamkajšnji knjižnici. Njegovo strokovno delo je bilo v glavnem poljudnoznanstveno, leta 1952 pa je izdal slovar tujk, ki je izšel v več natisih. Za delo na bibliotekarskem področju je leta 1967 prejel Čopovo diplomo. Stanko Bunc se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Kóbdilju pri Sežani.
——
Politik STANE KAVČIČ se je že pred drugo svetovno vojno pridružil sindikalnemu gibanju, med vojno in po njej pa je opravljal številne najpomembnejše politične funkcije v Sloveniji in Jugoslaviji. Bil je nosilec partizanske spomenice 1941. Po gospodarski reformi leta 1965 je bil zagovornik liberalne gospodarske usmeritve; ta naj bi temeljila na policentrizmu, povezanosti prostorskega, ekonomskega in socialnega razvoja, izrabi zemljepisne in prometne lege Slovenije, na močni izvozni usmeritvi, vključevanju v evropske gospodarske tokove ter na regionalnih povezavah s sosednjimi deželami.
Zaradi liberalne gospodarske usmeritve, ki je veljala za premalo delavskorazredno in jugoslovansko, je prihajal v spore z delom slovenskega in najvišjega jugoslovanskega vodstva, še zlasti leta 1969 ob tako imenovani “cestni aferi”. Leta 1972 je bil prisiljen odstopiti s položaja predsednika izvršnega sveta slovenske skupščine in člana predsedstva jugoslovanske zveze komunistov in se upokojiti, pa tudi politično in javno ni smel več nastopati. Stane Kavčič se je rodil na današnji dan leta 1919 v Ljubljani.
»Ilirija oživljena« Zapisan koroškemu ljudskemu glasbenemu izročilu »Klub koroških Slovencev«. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi popis prebivalstva po spolu, starosti in stanu Pisec romana o bojih za severno mejo Geologove raziskave slovenskega prostora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo velja za začetnika slovenske arheologije? Svetovna popotnica in pisateljica iz Celja Botanik v raziskavah travinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arhitekt povojnega funkcionalizma. Raziskovalec knjižnega jezika Slovenija stopila v obdobje televizije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi Narodni dom Matematični pedagog širokega slovesa Prvi urednik koroškega »Slovenskega vestnika«
Lutrov »Mali katekizem« za Slovence med Muro in Rabo Študij prava v Ljubljani Goričko postane območje zavarovane narave *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi politik, ki je v kranjskem deželnem zboru govoril samo slovensko Utemeljitelj moderne kirurgije Naš vodilni strokovnjak za zgodovino prometa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi Državno žensko učiteljišče Začetnica medicinske mikrobiologije v Sloveniji V stari nemški rajh napotili drugi transport ukradenih otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Elektrotehnik in varuh narave »Romanja pod sončnim lokom« Košarkarsko slavje pred pol stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usoda enega najbogatejših Slovencev med obema vojnama Škof s Pohorja Prva lopata na gradbišču Narodne in univerzitetne knjižnice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za uveljavitev slovenščine v uradih in na sodiščih Agronom preučuje razvoj slovenskega kmetijstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
V Ljubljani izšel uradni list Ilirskih provinc Mornariški častnik iz Žužemberka Televizijski komentator in športni urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usodnost jožefinske dobe za slovenske samostane Bibliograf, ki je zbral skoraj 350 let naše književne ustvarjalnosti Začetek splošne elektrifikacije Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Telovadno društvo »Južni sokol« Ukinitev slovenskega jezika v šolah Julijske krajine Radijski in Avsenikov pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster bidermajerskega slikarstva Pravnik v tržaškem odporniškem gibanju Strokovnjak za gojenje gozdov in krajinsko ekologijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof v Skopju – častitljivi božji služabnik Pravnik, zapisan planinstvu Eden naših najbolj priljubljenih pesnikov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Premrlov talent je Prešernovemu zapisu dodal melodijo Znanstvenica v vinarstvu Ustavni amandmaji – nov korak k samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kritika človeški nezmernosti Prejemnik Janežičevega in Drabosnjakovega priznanja Začetki slovenske Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarka in arhitekt – zasebno in ustvarjalno z roko v roki Ustanovitev Narodnega sveta za Štajersko Začetki skupine Laibach in … »nastop – ki ga ni bilo«
Vzpon celjske plemiške rodbine »Avstrijski Rembrandt« in njegova dela na Slovenskem Pobudnik novih diagnostičnih postopkov v interni medicini
Neveljaven email naslov