Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

06.01.2018


Na današnji dan leta 1907 se je na Kapelskem vrhu pri Radgoni rodil zdravnik  EMAN  PERTL.  Medicino je študiral v Pragi in Beogradu. Kot zavednega Slovenca so ga Nemci med drugo svetovno vojno iz Maribora izgnali v Srbijo, vendar je tam  kot zdravnik sodeloval z narodnoosvobodilnim gibanjem. O svojih izkušnjah in doživetjih v tistih časih je napisal na desetine črtic. Po osvoboditvi je v Mariboru prevzel vodstvo dermatovenerološkega oddelka, ga strokovno posodobil in opremil z laboratoriji. Napisal je nekaj knjig ter veliko strokovnih člankov, predvsem o zdravstveni vzgoji, sodeloval pa je tudi pri ustvarjanju slovenske medicinske terminologije. Eman Pertl je bil tudi violinist, celih 23 let pa je vodil veliki zdravniški simfonični orkester.

—–

Pisatelj in pesnik PAVLE ZIDAR s pravim imenom Zdravko Slamnik se je rodil na današnji dan leta 1932 na Javorniku pri Jesenicah. Sprva je bil učitelj, vendar se je že kmalu odločil za poklic samostojnega književnika. Začel je s pesništvom, v začetku 60-ih let prejšnjega stoletja pa se je posvetil predvsem pripovedništvu. Že s prvo knjigo novel z naslovom “Sôha z oltarja domovine” je pri kritikih in bralcih zbudil veliko pozornost. Kritiki so ga razglasili za socialnega realista z elementi novega ekspresionizma, čeprav se ponekod skuša približati moderni prozi. Priznavajo mu, da je s slogovno mikavnostjo in izrazito izpovednostjo vidno obogatil našo povojno prozno književnost. Pavle Zidar je  eden izmed najplodovitejših slovenskih pisateljev, saj njegov celotni opus obsega približno 80 del: novel in romanov, pripovedi za otroke, pesmi, radijskih iger in esejev. Leta 1987 je za svoje delo prejel Prešernovo nagrado.

—–

Na današnji dan pred 80-imi leti se je v Ljubljani rodila plesalka, koreografinja in pedagoginja  KSENIJA  HRIBAR.  Po končani srednji baletni šoli v Ljubljani je študirala na londonski plesni akademiji, diplomirala na Victoria University ter magistrirala v Manchestru. V Veliki Britaniji je sodelovala z mnogimi mednarodno priznanimi koreografi, ter delovala v “Contemporary danse theatru”.

Po vrnitvi v Slovenijo je Ksenija Hribar leta 1984 ustanovila Plesni Teater Ljubljana in iz njega je izšla prva generacija profesionalnih slovenskih sodobnih plesalcev in koreografov. Kot koreografinja je sodelovala pri več kot sto predstavah slovenskih gledališč, bila pa je tudi izredna profesorica za umetnost giba in kompozicijo na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Za svoj bogati ustvarjalni opus je Ksenija Hribar prejela številne nagrade, med njimi nagrado Prešernovega sklada in Župančičevo nagrado za življenjsko delo.

——

Danes godujejo sveti trije kralji – Gašper, Miha in Boltežar; ta praznik sodi med najpomembnejše v katoliškem cerkvenem letu. Po verovanju kristjanov so  trije modrijani z Jutrovega vedeli, da se je v Betlehemu rodil Jezus, in so se odpravili na dolgo in nevarno pot, da bi se mu poklonili. Bleščeča zvezda jih je varno pripeljala do novorojenca Jezusa. Prinesli so mu tri darove: zlato, kadilo in miro. Zlato je simboliziralo modrost, kadilo molitev in žrtvovanje, mira pa je veljala za znamenje samoobvladovanja.

Ikonografija upodobitev treh modrih izvira iz srednjega veka in v njihovih likih upodablja tri človeške dobe: starca Miho ali Melhiorja, odraslega moža Boltežarja ali Baltazarja in mladeniča Gašperja, in tri dotlej poznane celine in rase: Melhior je predstavnik Afrike, Baltazar je Azijec in Gašper Evropejec.

Po legendi – Cerkev se o tem ni nikoli uradno izjavila – so njihove posmrtne ostanke, vsi trije naj bi umrli v istem mesecu in bili pokopani v skupnem grobu, pozneje prenesli v Milano, v začetku 12. stoletja pa prepeljali v Nemčijo in v Kölnu prav za njihove relikvije sezidali mogočno gotsko stolnico. Tja so se kmalu začenjali zgrinjati romarji, ki so svete tri kralje slavili kot zaščitnike popotnikov.


Na današnji dan

6275 epizod

Na današnji dan

6275 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

06.01.2018


Na današnji dan leta 1907 se je na Kapelskem vrhu pri Radgoni rodil zdravnik  EMAN  PERTL.  Medicino je študiral v Pragi in Beogradu. Kot zavednega Slovenca so ga Nemci med drugo svetovno vojno iz Maribora izgnali v Srbijo, vendar je tam  kot zdravnik sodeloval z narodnoosvobodilnim gibanjem. O svojih izkušnjah in doživetjih v tistih časih je napisal na desetine črtic. Po osvoboditvi je v Mariboru prevzel vodstvo dermatovenerološkega oddelka, ga strokovno posodobil in opremil z laboratoriji. Napisal je nekaj knjig ter veliko strokovnih člankov, predvsem o zdravstveni vzgoji, sodeloval pa je tudi pri ustvarjanju slovenske medicinske terminologije. Eman Pertl je bil tudi violinist, celih 23 let pa je vodil veliki zdravniški simfonični orkester.

—–

Pisatelj in pesnik PAVLE ZIDAR s pravim imenom Zdravko Slamnik se je rodil na današnji dan leta 1932 na Javorniku pri Jesenicah. Sprva je bil učitelj, vendar se je že kmalu odločil za poklic samostojnega književnika. Začel je s pesništvom, v začetku 60-ih let prejšnjega stoletja pa se je posvetil predvsem pripovedništvu. Že s prvo knjigo novel z naslovom “Sôha z oltarja domovine” je pri kritikih in bralcih zbudil veliko pozornost. Kritiki so ga razglasili za socialnega realista z elementi novega ekspresionizma, čeprav se ponekod skuša približati moderni prozi. Priznavajo mu, da je s slogovno mikavnostjo in izrazito izpovednostjo vidno obogatil našo povojno prozno književnost. Pavle Zidar je  eden izmed najplodovitejših slovenskih pisateljev, saj njegov celotni opus obsega približno 80 del: novel in romanov, pripovedi za otroke, pesmi, radijskih iger in esejev. Leta 1987 je za svoje delo prejel Prešernovo nagrado.

—–

Na današnji dan pred 80-imi leti se je v Ljubljani rodila plesalka, koreografinja in pedagoginja  KSENIJA  HRIBAR.  Po končani srednji baletni šoli v Ljubljani je študirala na londonski plesni akademiji, diplomirala na Victoria University ter magistrirala v Manchestru. V Veliki Britaniji je sodelovala z mnogimi mednarodno priznanimi koreografi, ter delovala v “Contemporary danse theatru”.

Po vrnitvi v Slovenijo je Ksenija Hribar leta 1984 ustanovila Plesni Teater Ljubljana in iz njega je izšla prva generacija profesionalnih slovenskih sodobnih plesalcev in koreografov. Kot koreografinja je sodelovala pri več kot sto predstavah slovenskih gledališč, bila pa je tudi izredna profesorica za umetnost giba in kompozicijo na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Za svoj bogati ustvarjalni opus je Ksenija Hribar prejela številne nagrade, med njimi nagrado Prešernovega sklada in Župančičevo nagrado za življenjsko delo.

——

Danes godujejo sveti trije kralji – Gašper, Miha in Boltežar; ta praznik sodi med najpomembnejše v katoliškem cerkvenem letu. Po verovanju kristjanov so  trije modrijani z Jutrovega vedeli, da se je v Betlehemu rodil Jezus, in so se odpravili na dolgo in nevarno pot, da bi se mu poklonili. Bleščeča zvezda jih je varno pripeljala do novorojenca Jezusa. Prinesli so mu tri darove: zlato, kadilo in miro. Zlato je simboliziralo modrost, kadilo molitev in žrtvovanje, mira pa je veljala za znamenje samoobvladovanja.

Ikonografija upodobitev treh modrih izvira iz srednjega veka in v njihovih likih upodablja tri človeške dobe: starca Miho ali Melhiorja, odraslega moža Boltežarja ali Baltazarja in mladeniča Gašperja, in tri dotlej poznane celine in rase: Melhior je predstavnik Afrike, Baltazar je Azijec in Gašper Evropejec.

Po legendi – Cerkev se o tem ni nikoli uradno izjavila – so njihove posmrtne ostanke, vsi trije naj bi umrli v istem mesecu in bili pokopani v skupnem grobu, pozneje prenesli v Milano, v začetku 12. stoletja pa prepeljali v Nemčijo in v Kölnu prav za njihove relikvije sezidali mogočno gotsko stolnico. Tja so se kmalu začenjali zgrinjati romarji, ki so svete tri kralje slavili kot zaščitnike popotnikov.


17.02.2022

Na današnji dan 17. februar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


16.02.2022

Na današnji dan 16. februar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


15.02.2022

Na današnji dan 15. februar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


14.02.2022

Na današnji dan 14. februar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


13.02.2022

Na današnji dan, 13. februar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


12.02.2022

Na današnji dan 12. februar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


11.02.2022

Na današnji dan 11. februar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


10.02.2022

Na današnji dan

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


09.02.2022

Na današnji dan 9. februar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


08.02.2022

Na današnji dan 8. februar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


07.02.2022

Na današnji dan 12.05

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


06.02.2022

Na današnji dan 6. februar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


05.02.2022

Na današnji dan 5. februar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


04.02.2022

Na današnji dan 4. februar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


03.02.2022

Na današnji dan, 3. februar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


02.02.2022

Na današnji dan 2. februar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


01.02.2022

Na današnji dan 1. februar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


31.01.2022

Na današnji dan 31. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


30.01.2022

Na današnji dan 30. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


29.01.2022

Na današnji dan 29. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


Stran 51 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov