Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Superintendent Evangeličanske cerkve PAVEL WIENER se je rodil leta 1495 v Kranju. Po študiju na dunajski univerzi je v Ljubljani opravljal visoke cerkvene in državne funkcije. Tu se je srečal tudi s Trubarjem in postal njegov sodelavec. Leta 1547 je bil v Ljubljani zaprt in nato na Dunaju zaslišan, vendar ga je avstrijski nadvojvoda Ferdinand pomilostil in izgnal na Sedmograško. V mestu Sibiuju je bil pridigar, nato mestni župnik ter od leta 1553 prvi superintendent Evangeličanske cerkve na Sedmograškem in hkrati na vsem Ogrskem. Od del Pavla Wienerja je ohranjena le njegova izpoved vere na 274-ih straneh.
—–
Pravnica DANICA MÉLIHAR LÓVREČIČ je diplomirala leta 1935 ter nato delala kot pripravnica na sodišču. V našo zgodovino se je zapisala leto pozneje, ko je kot prva ženska v Sloveniji in Kraljevini Jugoslaviji dobila zaposlitev kot policistka: dodelili so ji socialni odsek na kriminalističnem oddelku. Pod njenim vodstvom se je precej izboljšalo policijsko delo s tistimi, ki so bežali od doma, včasih kaj ukradli ali razbili, ter z dekleti, ki so služile s prostitucijo. Kot policijska komisarka je delala do maja leta 1945, ko so jo – kot večino policistov – odpustili.
Kmalu potem se je zaposlila kot tajnica na pravni fakulteti v Ljubljani, nato pa je v isti hiši vodila knjižnico. Začela je zbirati pričevanja, dokumente in podatke iz svojega policijskega dela ter jih v 80-ih letih prejšnjega stoletja kot spomine objavljala v reviji Borec. Danica Melihar Lovrečič se je rodila na današnji dan leta 1911 v Tržiču.
—–
Operni pevec FRANCE LANGUS se je po študiju petja v Ljubljani izpopolnjeval na Dunaju, od leta 1941 pa je bil član ansambla ljubljanske opere. Kot baritonist je pel predvsem v italijanskih operah in tako ustvaril vrsto pomembnih vlog. Pel je Rigoletta, Renata v Plesu v maskah, Germonta v Traviati, Macbetha, Nabucca in Figara. Rodil se je na današnji dan leta 1920 na Poljšíci pri Gôrjah.
—–
Transfuziolog EDVARD GLASER je diplomiral v Zagrebu, leta 1976 pa doktoriral na medicinski fakulteti v Ljubljani. Štiri desetletja je delal v Splošni bolnišnici Maribor, v kateri je od leta 1962 vodil hematološki oddelek. Bil je tudi izredni profesor na medicinski fakulteti v Ljubljani. Kot prvi specialist transfuziolog v Sloveniji je pomembno prispeval k razvoju transfuzijske medicine in krvodajalstva. Edvard Glaser se je rodil na današnji dan leta 1922 v Mariboru.
——
Na današnji dan leta 1966 se je v Ljubljani rodil alpski smučar ROK PETROVIČ. Že kot pionir je veljal za enega izmed najboljših alpskih smučarjev v tehničnih disciplinah. Leta 1983 je postal mladinski svetovni prvak v slalomu in osvojil še veleslalomski bron. Najuspešnejša sezona zanj pa je bila 1985/86, ko je v svetovnem pokalu dobil pet slalomskih tekem ter osvojil slalomski kristalni globus.
Sicer pa je bil petkrat prvak Jugoslavije, leta 1985 in 86 najboljši športnik Slovenije, leta 1986 pa tudi najboljši športnik Jugoslavije. Po tekmovalni karieri se je Rok Petrovič posvetil študiju na Fakulteti za šport. Za raziskovalno nalogo je dobil študentsko Prešernovo nagrado, leta 1986 pa je prejel tudi najvišje slovensko priznanje, povezano s telesno kulturo, Bloudkovo nagrado.
6277 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Superintendent Evangeličanske cerkve PAVEL WIENER se je rodil leta 1495 v Kranju. Po študiju na dunajski univerzi je v Ljubljani opravljal visoke cerkvene in državne funkcije. Tu se je srečal tudi s Trubarjem in postal njegov sodelavec. Leta 1547 je bil v Ljubljani zaprt in nato na Dunaju zaslišan, vendar ga je avstrijski nadvojvoda Ferdinand pomilostil in izgnal na Sedmograško. V mestu Sibiuju je bil pridigar, nato mestni župnik ter od leta 1553 prvi superintendent Evangeličanske cerkve na Sedmograškem in hkrati na vsem Ogrskem. Od del Pavla Wienerja je ohranjena le njegova izpoved vere na 274-ih straneh.
—–
Pravnica DANICA MÉLIHAR LÓVREČIČ je diplomirala leta 1935 ter nato delala kot pripravnica na sodišču. V našo zgodovino se je zapisala leto pozneje, ko je kot prva ženska v Sloveniji in Kraljevini Jugoslaviji dobila zaposlitev kot policistka: dodelili so ji socialni odsek na kriminalističnem oddelku. Pod njenim vodstvom se je precej izboljšalo policijsko delo s tistimi, ki so bežali od doma, včasih kaj ukradli ali razbili, ter z dekleti, ki so služile s prostitucijo. Kot policijska komisarka je delala do maja leta 1945, ko so jo – kot večino policistov – odpustili.
Kmalu potem se je zaposlila kot tajnica na pravni fakulteti v Ljubljani, nato pa je v isti hiši vodila knjižnico. Začela je zbirati pričevanja, dokumente in podatke iz svojega policijskega dela ter jih v 80-ih letih prejšnjega stoletja kot spomine objavljala v reviji Borec. Danica Melihar Lovrečič se je rodila na današnji dan leta 1911 v Tržiču.
—–
Operni pevec FRANCE LANGUS se je po študiju petja v Ljubljani izpopolnjeval na Dunaju, od leta 1941 pa je bil član ansambla ljubljanske opere. Kot baritonist je pel predvsem v italijanskih operah in tako ustvaril vrsto pomembnih vlog. Pel je Rigoletta, Renata v Plesu v maskah, Germonta v Traviati, Macbetha, Nabucca in Figara. Rodil se je na današnji dan leta 1920 na Poljšíci pri Gôrjah.
—–
Transfuziolog EDVARD GLASER je diplomiral v Zagrebu, leta 1976 pa doktoriral na medicinski fakulteti v Ljubljani. Štiri desetletja je delal v Splošni bolnišnici Maribor, v kateri je od leta 1962 vodil hematološki oddelek. Bil je tudi izredni profesor na medicinski fakulteti v Ljubljani. Kot prvi specialist transfuziolog v Sloveniji je pomembno prispeval k razvoju transfuzijske medicine in krvodajalstva. Edvard Glaser se je rodil na današnji dan leta 1922 v Mariboru.
——
Na današnji dan leta 1966 se je v Ljubljani rodil alpski smučar ROK PETROVIČ. Že kot pionir je veljal za enega izmed najboljših alpskih smučarjev v tehničnih disciplinah. Leta 1983 je postal mladinski svetovni prvak v slalomu in osvojil še veleslalomski bron. Najuspešnejša sezona zanj pa je bila 1985/86, ko je v svetovnem pokalu dobil pet slalomskih tekem ter osvojil slalomski kristalni globus.
Sicer pa je bil petkrat prvak Jugoslavije, leta 1985 in 86 najboljši športnik Slovenije, leta 1986 pa tudi najboljši športnik Jugoslavije. Po tekmovalni karieri se je Rok Petrovič posvetil študiju na Fakulteti za šport. Za raziskovalno nalogo je dobil študentsko Prešernovo nagrado, leta 1986 pa je prejel tudi najvišje slovensko priznanje, povezano s telesno kulturo, Bloudkovo nagrado.
Ljubljana dobi Državno žensko učiteljišče Začetnica medicinske mikrobiologije v Sloveniji V stari nemški rajh napotili drugi transport ukradenih otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Elektrotehnik in varuh narave »Romanja pod sončnim lokom« Košarkarsko slavje pred pol stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usoda enega najbogatejših Slovencev med obema vojnama Škof s Pohorja Prva lopata na gradbišču Narodne in univerzitetne knjižnice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za uveljavitev slovenščine v uradih in na sodiščih Agronom preučuje razvoj slovenskega kmetijstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
V Ljubljani izšel uradni list Ilirskih provinc Mornariški častnik iz Žužemberka Televizijski komentator in športni urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usodnost jožefinske dobe za slovenske samostane Bibliograf, ki je zbral skoraj 350 let naše književne ustvarjalnosti Začetek splošne elektrifikacije Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Telovadno društvo »Južni sokol« Ukinitev slovenskega jezika v šolah Julijske krajine Radijski in Avsenikov pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster bidermajerskega slikarstva Pravnik v tržaškem odporniškem gibanju Strokovnjak za gojenje gozdov in krajinsko ekologijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof v Skopju – častitljivi božji služabnik Pravnik, zapisan planinstvu Eden naših najbolj priljubljenih pesnikov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Premrlov talent je Prešernovemu zapisu dodal melodijo Znanstvenica v vinarstvu Ustavni amandmaji – nov korak k samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kritika človeški nezmernosti Prejemnik Janežičevega in Drabosnjakovega priznanja Začetki slovenske Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarka in arhitekt – zasebno in ustvarjalno z roko v roki Ustanovitev Narodnega sveta za Štajersko Začetki skupine Laibach in … »nastop – ki ga ni bilo«
Vzpon celjske plemiške rodbine »Avstrijski Rembrandt« in njegova dela na Slovenskem Pobudnik novih diagnostičnih postopkov v interni medicini
Samostan Stična – zibelka verskega in kulturnega življenja Nemec, ki se je bojeval za narodne pravice Slovencev Spodbuda planinstvu v Idriji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Deželne barve: bela, modra in rdeča Slovensko-koroški okrajni šolski nadzornik za manjšinsko šolo Brezčasna ustvarjalnost dramatika v zdravniškem poklicu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Glas Mojčine pesmi iz prvega filma o Kekcu Radoslava Premrl: »Moj brat Janko - Vojko« Mariborski tovarnar – rešitelj Judov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki se je približal ljudskemu občutju Povesti o razkroju patriarhalnega življenja Strokovnjak za geotehnična vprašanja
Tržaško-koprski škof in jezikoslovec Gradbenik o trajnosti materiala in konstrukcij Operna pevka in pedagoginja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najstarejša ohranjena gledališka stavba na Slovenskem Ljubljanski župan – prvi jugoslovanski diplomat v Pragi Raziskovalec glasbene teorije in vzgoje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Politik in javni delavec mora biti gmotno neodvisen« Prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom 56 let po prvi Slovenija dobi drugo univerzo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov