V prvih desetletjih 19. stoletja je bilo ob nedeljah v avstrijskih deželah prepovedano opravljati vsa dela, razen zares nujnih. Prepovedano je bilo tudi nedostojno obnašanje, popivanje, obiskovanje nemoralnih zabav in plesov. A ta nedeljska idila se je počasi umikala pred stvarnostjo, saj je večina trgovin, delavnic, tovarn in javnih uradov začela delati še na ta dan. Pa tudi po nedeljskih mašah, ko naj bi se ljudje posvečali življenju v družinskem krogu, so se raje odpravili nakupovat k stojnicam v bližini cerkva, veliko pa jih je zavilo celo v gostilne ali na plesišča.
Da bi ponovno uredili to področje, je na današnji dan leta 1885 začel veljati nov zakon o nedeljskem počitku, ki pa je s številnimi izjemami pravzaprav le uzakonil prejšnje razmere. V državni zbor na Dunaju so spet prihajale peticije, za katoliška gibanja pa ureditev nedeljskega počitka ni bilo le socialno, temveč predvsem versko vprašanje: “z nedeljo stoji in pade krščanstvo!” Nova spremeba zakona leta 1895 pa je že precej prispevala k izboljšanju razmer. Nedeljski počitek se je z nekaj izjemami razširil na dotlej najbolj kritično področje nedeljskega dela, na trgovino, precejšnjih omejitev pa so bila deležna tudi druga področja. Tako se je začel uveljavljati dela prost nedeljski dan, ki pa zaradi udobja počivajočih in normalnega poteka življenja zahteva seveda širok krog izjem.
—–
Operna in koncertna pevka FRANJA GOLOB se je rodila na današnji dan pred 110-imi leti v Podmélcu (podmeucu) pri Mostu na Soči. Po študiju na ljubljanskem konservatoriju je v letih od 1934 do `38 pela vodilne altovske vloge v ljubljanski operi. Pred drugo svetovno vojno je nastopala v beograjski operi, med vojno znova v ljubljanski, po vojni pa se je izselila v Argentino in nastopala predvem kot koncertna pevka.
—–
Ameriške socialistke so na današnji dan leta 1910 prvič manifestirale za žensko enakopravnost. V spomin na te demonstracije je političarka Klara Zetkin še istega leta na 2. ženski konferenci v Köbenhavnu predlagala 8. marec za mednarodni praznik žensk. Na Slovenskem so ta praznik v socialističnem taboru praznovali vse od njegove razglasitve, po drugi svetovni vojni pa je postal državni praznik. Skladno z vojno in revolucionarno tradicijo so poudarjali, da je to predvsem praznik borbenih žensk, v poznejših socialističnih časih pa je imel “dan žena” poleg emancipacijskega tudi materinski pomen.
—–
Po izbruhu prve svetovne vojne so začele avstrijske oblasti čez Vršič graditi vojaško cesto, ki naj bi povezala Zgornjesavsko dolino in Trento in bila osrednja preskrbovalna pot v dolino Lepene in na Duplo planino, kjer so bili položaji avstrijskih vojaških enot. Cesto je gradilo približno 12.000 ruskih vojnih ujetnikov. Med izčrpanimi ujetniki, ki so morali delati v vsakršnem vremenu, so razsajale bolezni, ki so zahtevale številne žrtve.
Februarja leta 1916 je v dotlej suhi zimi začelo močno snežiti. Ob tem se je z Mojstrovke na današnji dan tistega leta utrgal plaz ter pokopal pod seboj skoraj 300 ruskih ujetnikov in nekaj avstrijskih stražarjev. Žrtve so pokopali na vojaških pokopališčih v Kranjski Gori in Trenti, na kraju, kjer so našli poslednjo žrtev plazu, pa so ruski soujetniki postavili kapelo s čebulastima stolpoma in jo v celoti prekrili z lesom. V tako imenovano “Rusko kapelico” ob cesti na Vršič so prinesli tudi originalno rusko ikono, vendar je ob koncu prve svetovne vojne izginila.