Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1867 se je v Kranju rodil arhitekt CIRIL METOD KOCH. Poskušal je uveljaviti nekatere prvine gorenjskega ljudskega stavbarstva in se tako uvrstil med iskalce tako imenovanega ljudskega sloga, kakršnega so v slikarstvu in kiparstvu zastopali vesnjani. Tik pred prvo svetovno vojno je projektiral kamniti most pri cerkvici svetega Janeza v Bohinju. Zaradi vojne so ta projekt uresničili šele v začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja.
Po študiju v Gradcu in na Dunaju se je ukvarjal predvsem z urbanizmom in hkrati sodeloval pri vseh pomembnih zidavah v Ljubljani. Med drugim je moderniziral Hauptmanovo hišo na Prešernovem trgu v Ljubljani in tako ob Maksu Fabianiju postal najpomembnejši predstavnik secesije. Kot eden prvih šolanih slovenskih arhitektov je bil Ciril Metod Koch predhodnik Plečnika in Vurnika.
—–
BOGDAN ŽAGAR je leta 1924 diplomiral na gospodarsko-gozdarski fakulteti v Zagrebu in bil najprej okrajni gozdar v Crikvenici, nato v Bohinjski Bistrici pomočnik upravitelja gozdne uprave, od leta 1939 pa je delal v gozdarskem odseku banske uprave v Ljubljani. Po drugi svetovni vojni je bil med drugim pomočnik republiškega ministra za gozdarstvo, direktor Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo ter izredni profesor na biotehniški fakulteti v Ljubljani. Prizadeval si je zlasti za napredek gospodarjenja s kraškimi gozdovi ter
spodbujal raziskovalno delo in strokovno izobraževanje. Bil je tudi med pobudniki ustanovitve gozdarskega oddelka Tehniškega muzeja Slovenije. Bogdan Žagar se je rodil na današnji dan leta 1901 v kraju Klanec pri Kozini.
—–
Oktobra leta 1929 so Kraljevino Jugoslavijo razdelili na devet banovin, imenovanih po rekah in primorju, pri tem pa marsikje niso upoštevali zgodovinskih in narodnostnih meja. Večina slovenskega ozemlja je tako sodila v Dravsko banovino s sedežem v Ljubljani. Vodil jo je ban, ki ga je imenoval kralj na predlog predsednika vlade, posvetovalno telo pa je bil banski svet, ki ga je postavil notranji minister.
Po rezultatih ljudskega štetja je bilo na današnji dan leta 1931 na ozemlju Dravske banovine 1,144.298 prebivalcev; to je bilo 8,21 odstotka prebivalstva kraljevine, materin jezik skoraj 95 odstokov prebivalcev Dravske banovine je bila slovenščina. Gostota naseljenosti je bila 76 ljudi na kvadratni kilometer, v celotni Jugoslaviji pa 62.
—–
Prvo gledališče ročnih lutk v Ljubljani, Pavlihov oder, je bilo ustanovljeno leta 1940. Razvilo se je iz lutkovnega programa Radia Ljubljana. Njegov urednik Niko Kuret je po nemškem in češkem vzoru uvedel igre s stalnim junakom Gašperčkom, vendar ga je že kmalu preimenoval v Pavliho. Sprva so besedila uprizarjali brez lutk, kot radijske igre, pozneje pa so izdelali ročne lutke in z njimi pripravljali predstave v velikem radijskem studiu.
Prvi obiskovalci so bili otroci iz vrtca; pozneje so predstave, ki so jih neposredno prenašali po radijskih valovih, enkrat na mesec uprizarjali tudi za javnost. Ob Niku Kuretu so nastopali še Jože Pengov, Frane Milčinski Ježek, Mila Kačičeva in Jože Zupan. Kot samostojna skupina, po osrednjem liku imenovana Pavlihova druščina, so začeli nastopati v Beli dvorani hotela Union v Ljubljani. Kmalu po začetku druge svetovne vojne je Pavlihov oder ročnih lutk prenehal delovati.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1867 se je v Kranju rodil arhitekt CIRIL METOD KOCH. Poskušal je uveljaviti nekatere prvine gorenjskega ljudskega stavbarstva in se tako uvrstil med iskalce tako imenovanega ljudskega sloga, kakršnega so v slikarstvu in kiparstvu zastopali vesnjani. Tik pred prvo svetovno vojno je projektiral kamniti most pri cerkvici svetega Janeza v Bohinju. Zaradi vojne so ta projekt uresničili šele v začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja.
Po študiju v Gradcu in na Dunaju se je ukvarjal predvsem z urbanizmom in hkrati sodeloval pri vseh pomembnih zidavah v Ljubljani. Med drugim je moderniziral Hauptmanovo hišo na Prešernovem trgu v Ljubljani in tako ob Maksu Fabianiju postal najpomembnejši predstavnik secesije. Kot eden prvih šolanih slovenskih arhitektov je bil Ciril Metod Koch predhodnik Plečnika in Vurnika.
—–
BOGDAN ŽAGAR je leta 1924 diplomiral na gospodarsko-gozdarski fakulteti v Zagrebu in bil najprej okrajni gozdar v Crikvenici, nato v Bohinjski Bistrici pomočnik upravitelja gozdne uprave, od leta 1939 pa je delal v gozdarskem odseku banske uprave v Ljubljani. Po drugi svetovni vojni je bil med drugim pomočnik republiškega ministra za gozdarstvo, direktor Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo ter izredni profesor na biotehniški fakulteti v Ljubljani. Prizadeval si je zlasti za napredek gospodarjenja s kraškimi gozdovi ter
spodbujal raziskovalno delo in strokovno izobraževanje. Bil je tudi med pobudniki ustanovitve gozdarskega oddelka Tehniškega muzeja Slovenije. Bogdan Žagar se je rodil na današnji dan leta 1901 v kraju Klanec pri Kozini.
—–
Oktobra leta 1929 so Kraljevino Jugoslavijo razdelili na devet banovin, imenovanih po rekah in primorju, pri tem pa marsikje niso upoštevali zgodovinskih in narodnostnih meja. Večina slovenskega ozemlja je tako sodila v Dravsko banovino s sedežem v Ljubljani. Vodil jo je ban, ki ga je imenoval kralj na predlog predsednika vlade, posvetovalno telo pa je bil banski svet, ki ga je postavil notranji minister.
Po rezultatih ljudskega štetja je bilo na današnji dan leta 1931 na ozemlju Dravske banovine 1,144.298 prebivalcev; to je bilo 8,21 odstotka prebivalstva kraljevine, materin jezik skoraj 95 odstokov prebivalcev Dravske banovine je bila slovenščina. Gostota naseljenosti je bila 76 ljudi na kvadratni kilometer, v celotni Jugoslaviji pa 62.
—–
Prvo gledališče ročnih lutk v Ljubljani, Pavlihov oder, je bilo ustanovljeno leta 1940. Razvilo se je iz lutkovnega programa Radia Ljubljana. Njegov urednik Niko Kuret je po nemškem in češkem vzoru uvedel igre s stalnim junakom Gašperčkom, vendar ga je že kmalu preimenoval v Pavliho. Sprva so besedila uprizarjali brez lutk, kot radijske igre, pozneje pa so izdelali ročne lutke in z njimi pripravljali predstave v velikem radijskem studiu.
Prvi obiskovalci so bili otroci iz vrtca; pozneje so predstave, ki so jih neposredno prenašali po radijskih valovih, enkrat na mesec uprizarjali tudi za javnost. Ob Niku Kuretu so nastopali še Jože Pengov, Frane Milčinski Ježek, Mila Kačičeva in Jože Zupan. Kot samostojna skupina, po osrednjem liku imenovana Pavlihova druščina, so začeli nastopati v Beli dvorani hotela Union v Ljubljani. Kmalu po začetku druge svetovne vojne je Pavlihov oder ročnih lutk prenehal delovati.
Usoda enega najbogatejših Slovencev med obema vojnama Škof s Pohorja Prva lopata na gradbišču Narodne in univerzitetne knjižnice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za uveljavitev slovenščine v uradih in na sodiščih Agronom preučuje razvoj slovenskega kmetijstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
V Ljubljani izšel uradni list Ilirskih provinc Mornariški častnik iz Žužemberka Televizijski komentator in športni urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usodnost jožefinske dobe za slovenske samostane Bibliograf, ki je zbral skoraj 350 let naše književne ustvarjalnosti Začetek splošne elektrifikacije Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Telovadno društvo »Južni sokol« Ukinitev slovenskega jezika v šolah Julijske krajine Radijski in Avsenikov pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster bidermajerskega slikarstva Pravnik v tržaškem odporniškem gibanju Strokovnjak za gojenje gozdov in krajinsko ekologijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof v Skopju – častitljivi božji služabnik Pravnik, zapisan planinstvu Eden naših najbolj priljubljenih pesnikov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Premrlov talent je Prešernovemu zapisu dodal melodijo Znanstvenica v vinarstvu Ustavni amandmaji – nov korak k samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kritika človeški nezmernosti Prejemnik Janežičevega in Drabosnjakovega priznanja Začetki slovenske Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarka in arhitekt – zasebno in ustvarjalno z roko v roki Ustanovitev Narodnega sveta za Štajersko Začetki skupine Laibach in … »nastop – ki ga ni bilo«
Vzpon celjske plemiške rodbine »Avstrijski Rembrandt« in njegova dela na Slovenskem Pobudnik novih diagnostičnih postopkov v interni medicini
Samostan Stična – zibelka verskega in kulturnega življenja Nemec, ki se je bojeval za narodne pravice Slovencev Spodbuda planinstvu v Idriji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Deželne barve: bela, modra in rdeča Slovensko-koroški okrajni šolski nadzornik za manjšinsko šolo Brezčasna ustvarjalnost dramatika v zdravniškem poklicu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Glas Mojčine pesmi iz prvega filma o Kekcu Radoslava Premrl: »Moj brat Janko - Vojko« Mariborski tovarnar – rešitelj Judov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki se je približal ljudskemu občutju Povesti o razkroju patriarhalnega življenja Strokovnjak za geotehnična vprašanja
Tržaško-koprski škof in jezikoslovec Gradbenik o trajnosti materiala in konstrukcij Operna pevka in pedagoginja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najstarejša ohranjena gledališka stavba na Slovenskem Ljubljanski župan – prvi jugoslovanski diplomat v Pragi Raziskovalec glasbene teorije in vzgoje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Politik in javni delavec mora biti gmotno neodvisen« Prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom 56 let po prvi Slovenija dobi drugo univerzo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik raziskovalec Kamniško - Savinjskih Alp Trpljenje primorskega ljudstva v literaturi Nacisti razglasijo Pohorje za zaprto območje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Otomanska nevarnost z dunajske smeri Zborovodja slovenskih študentov v Gradcu Zoper elektrarno, ki bi potopila 9 kilometrov doline Soče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov