Na današnji dan leta 1867 se je v Kranju rodil arhitekt CIRIL METOD KOCH.  Poskušal je uveljaviti nekatere prvine gorenjskega ljudskega stavbarstva in se tako uvrstil med iskalce tako imenovanega ljudskega sloga, kakršnega so v slikarstvu in kiparstvu zastopali vesnjani. Tik pred prvo svetovno vojno je projektiral kamniti most pri cerkvici svetega Janeza v Bohinju. Zaradi vojne so ta projekt uresničili šele v začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja.

Po študiju v Gradcu in na Dunaju se je ukvarjal predvsem z urbanizmom in hkrati sodeloval pri vseh pomembnih zidavah v Ljubljani. Med drugim je moderniziral Hauptmanovo hišo na Prešernovem trgu v Ljubljani in tako ob Maksu Fabianiju postal najpomembnejši predstavnik secesije. Kot eden prvih šolanih slovenskih arhitektov je bil Ciril Metod Koch predhodnik  Plečnika in Vurnika.

—–

BOGDAN  ŽAGAR  je leta 1924 diplomiral na gospodarsko-gozdarski fakulteti v Zagrebu in bil najprej okrajni gozdar v Crikvenici, nato v Bohinjski Bistrici pomočnik upravitelja gozdne uprave, od leta 1939 pa je delal v gozdarskem odseku banske uprave v Ljubljani. Po drugi svetovni vojni je bil med drugim pomočnik republiškega ministra za gozdarstvo, direktor Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo ter izredni profesor na biotehniški fakulteti v Ljubljani. Prizadeval si je zlasti za napredek gospodarjenja s kraškimi gozdovi ter

spodbujal raziskovalno delo in strokovno izobraževanje. Bil je tudi med pobudniki ustanovitve gozdarskega oddelka Tehniškega muzeja Slovenije. Bogdan Žagar se je rodil na današnji dan leta 1901 v kraju Klanec pri Kozini.

—–

Oktobra leta 1929 so Kraljevino Jugoslavijo razdelili na devet banovin, imenovanih po rekah in primorju, pri tem pa marsikje niso upoštevali zgodovinskih in narodnostnih meja. Večina slovenskega ozemlja je tako sodila v Dravsko banovino s sedežem v Ljubljani. Vodil jo je ban, ki ga je imenoval kralj na predlog predsednika vlade, posvetovalno telo pa je bil banski svet, ki ga je postavil notranji minister.

Po rezultatih ljudskega štetja je bilo na današnji dan leta 1931 na ozemlju Dravske banovine 1,144.298 prebivalcev; to je bilo 8,21 odstotka prebivalstva kraljevine, materin jezik skoraj 95 odstokov prebivalcev Dravske banovine je bila slovenščina. Gostota naseljenosti je bila 76 ljudi na kvadratni kilometer, v celotni Jugoslaviji pa 62.

—–

Prvo gledališče ročnih lutk v Ljubljani, Pavlihov oder, je bilo ustanovljeno leta 1940. Razvilo se je iz lutkovnega programa Radia Ljubljana. Njegov urednik Niko Kuret je po nemškem in češkem vzoru uvedel igre s stalnim junakom Gašperčkom, vendar ga je že kmalu preimenoval v Pavliho. Sprva so besedila uprizarjali brez lutk, kot radijske igre, pozneje pa so izdelali ročne lutke in z njimi pripravljali predstave v velikem radijskem studiu.

Prvi obiskovalci so bili otroci iz vrtca; pozneje so predstave, ki so jih neposredno prenašali po radijskih valovih, enkrat na mesec uprizarjali tudi za javnost. Ob Niku Kuretu so nastopali še Jože Pengov, Frane Milčinski Ježek, Mila Kačičeva in Jože Zupan. Kot samostojna skupina, po osrednjem liku imenovana Pavlihova druščina, so začeli nastopati v Beli dvorani hotela Union v Ljubljani. Kmalu po začetku druge svetovne vojne je Pavlihov oder ročnih lutk prenehal delovati.