Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rudeži so bili rodbina slovenskih graščakov iz Ribnice na Dolenjskem v 19. stoletju in v prvi polovici 20. stoletja. Njen začetnik, Anton Rudež, se je seznanil s Zoisovim krogom in Jernej Kopitar ga je pritegnil k zbiranju ljudske dediščine in slovarskemu delu. Izobraženost in gospodarska uspešnost sta prekrili njegov neplemiški izvor in ga uvrstili med najuglednejše ljudi na Kranjskem. Ribniški grad je postal eno najpomembnejših shajališč uglednih literarnih in kulturnih delavcev zunaj Ljubljane.
Tudi Antonov sin, Jožef Anton Rudež, – rodil se je na današnji dan leta 1793 – se je ob podpori bogate domače knjižnice ter pod vplivom Stanka Vraza in Franceta Prešerna med drugim posvečal tudi narodopisnemu delu. Zaslovel je z razpravo o Kočevarjih, ki je postala temeljno delo za študij o njih. Po njegovi smrti se Rudeži, ki so gospodarili s posestjo v Ribnici, niso več toliko uveljavljali v javnem življenju, ampak so sloveli kot gospodarstveniki, zlasti gozdarski strokovnjaki. Grad z okolico so leta 1937 prodali vojski Kraljevine Jugoslavije, med drugo svetovno vojno pa je bil bombardiran in uničen.
——
Grafik, risar in ilustrator GABRIJEL JUSTIN se je pri svojem delu naslanjal na tradicijo starih lesorezov in negoval linearno, historično občuteno, tehnično kultivirano, vendar šablonsko dekorativno risbo. Kot ilustrator-lesorezec je delal za dnevnik Jutro in za revijo “Domovina”, po drugi svetovni vojni pa za časopis Slovenski poročevalec in za revijo Tovariš. Sodi v genaracijo umetnikov po prvi svetovni vojni, ki je svojo likovno nadarjenost usmerila v čisto umetniško grafiko in se v njej specializirala na dunajskem grafičnem učnem in poskusnem zavodu, kakor se je imenovala tamkajšnja grafična akademija. Gabrijel Elo Justin se je rodil na današnji dan leta 1903 v Ljubljani
——
Na današnji dan leta 1923 se je v Celju rodil elektrotehnik SLAVKO HODŽAR. V začetku druge svetovne vojne je bil izseljen v Srbijo, kjer je sodeloval v narodnoosvobodilnem gibanju. Leta 1951 je diplomiral na ljubljanski tehniški visoki šoli in pozneje tudi doktoriral. Po enoletnem raziskovalnem delu v Združenih državah Amerike je leta 1967 začel prvi v Sloveniji predavati računalništvo in nekaj let pozneje postal prvi predstojnik oddelka za računalništvo in informatiko na fakulteti za elektrotehniko.
V letih od 1978 do 1981 je bil rektor ljubljanske Univerze in v tem obdobju se je univerza raširila z desetih na dvajset članic: dotedanjim so se pridružile tri akademije, ena visoka in šest višjih šol. Zaslužni profesor ljubljanske univerze Slavko Hodžar si je prizadeval tudi za uveljavljanje slovenskega jezika v stroki in tako sodeloval pri nastajanju “Slovenskega elektrotehniškega slovarja”, napisal pa je tudi več učbenikov.
—–
Ekonomist in demograf DOLFE VOGELNIK je študij prava z doktoratom končal leta 1933 v Ljubjani. Po specializaciji na statističnem inštitutu pariške univerze se je zaposlil pri Mestnem poglavarstvu Ljubjane. Po italijanskem zaporu in konfinaciji je imel nato med drugo svetovno vojno različne funkcije pri Vrhovnem štabu narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije. Spomladi leta 1944 je ustanovil in vodil državni statistični urad pri Nacionalnem komiteju narodne osvoboditve na otoku Visu, nato pa je bil prvi direktor Državnega statističnega urada v Beogradu. Pozneje je bil med drugim redni profesor na ekonomski fakulteti in rektor ljubljanske univerze, stalni delegat Jugoslavije v populacijski komisiji Združenih narodov ter član več mednarodnih strokovnih organizacij. Napisal je osemnajst knjig in več kot 50 znanstvenih razprav s področja socialnoekonomske statistke in demografije. Dolfe Vogelnik se je rodil na današnji dan leta 1909 na Dunaju.
6242 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Rudeži so bili rodbina slovenskih graščakov iz Ribnice na Dolenjskem v 19. stoletju in v prvi polovici 20. stoletja. Njen začetnik, Anton Rudež, se je seznanil s Zoisovim krogom in Jernej Kopitar ga je pritegnil k zbiranju ljudske dediščine in slovarskemu delu. Izobraženost in gospodarska uspešnost sta prekrili njegov neplemiški izvor in ga uvrstili med najuglednejše ljudi na Kranjskem. Ribniški grad je postal eno najpomembnejših shajališč uglednih literarnih in kulturnih delavcev zunaj Ljubljane.
Tudi Antonov sin, Jožef Anton Rudež, – rodil se je na današnji dan leta 1793 – se je ob podpori bogate domače knjižnice ter pod vplivom Stanka Vraza in Franceta Prešerna med drugim posvečal tudi narodopisnemu delu. Zaslovel je z razpravo o Kočevarjih, ki je postala temeljno delo za študij o njih. Po njegovi smrti se Rudeži, ki so gospodarili s posestjo v Ribnici, niso več toliko uveljavljali v javnem življenju, ampak so sloveli kot gospodarstveniki, zlasti gozdarski strokovnjaki. Grad z okolico so leta 1937 prodali vojski Kraljevine Jugoslavije, med drugo svetovno vojno pa je bil bombardiran in uničen.
——
Grafik, risar in ilustrator GABRIJEL JUSTIN se je pri svojem delu naslanjal na tradicijo starih lesorezov in negoval linearno, historično občuteno, tehnično kultivirano, vendar šablonsko dekorativno risbo. Kot ilustrator-lesorezec je delal za dnevnik Jutro in za revijo “Domovina”, po drugi svetovni vojni pa za časopis Slovenski poročevalec in za revijo Tovariš. Sodi v genaracijo umetnikov po prvi svetovni vojni, ki je svojo likovno nadarjenost usmerila v čisto umetniško grafiko in se v njej specializirala na dunajskem grafičnem učnem in poskusnem zavodu, kakor se je imenovala tamkajšnja grafična akademija. Gabrijel Elo Justin se je rodil na današnji dan leta 1903 v Ljubljani
——
Na današnji dan leta 1923 se je v Celju rodil elektrotehnik SLAVKO HODŽAR. V začetku druge svetovne vojne je bil izseljen v Srbijo, kjer je sodeloval v narodnoosvobodilnem gibanju. Leta 1951 je diplomiral na ljubljanski tehniški visoki šoli in pozneje tudi doktoriral. Po enoletnem raziskovalnem delu v Združenih državah Amerike je leta 1967 začel prvi v Sloveniji predavati računalništvo in nekaj let pozneje postal prvi predstojnik oddelka za računalništvo in informatiko na fakulteti za elektrotehniko.
V letih od 1978 do 1981 je bil rektor ljubljanske Univerze in v tem obdobju se je univerza raširila z desetih na dvajset članic: dotedanjim so se pridružile tri akademije, ena visoka in šest višjih šol. Zaslužni profesor ljubljanske univerze Slavko Hodžar si je prizadeval tudi za uveljavljanje slovenskega jezika v stroki in tako sodeloval pri nastajanju “Slovenskega elektrotehniškega slovarja”, napisal pa je tudi več učbenikov.
—–
Ekonomist in demograf DOLFE VOGELNIK je študij prava z doktoratom končal leta 1933 v Ljubjani. Po specializaciji na statističnem inštitutu pariške univerze se je zaposlil pri Mestnem poglavarstvu Ljubjane. Po italijanskem zaporu in konfinaciji je imel nato med drugo svetovno vojno različne funkcije pri Vrhovnem štabu narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije. Spomladi leta 1944 je ustanovil in vodil državni statistični urad pri Nacionalnem komiteju narodne osvoboditve na otoku Visu, nato pa je bil prvi direktor Državnega statističnega urada v Beogradu. Pozneje je bil med drugim redni profesor na ekonomski fakulteti in rektor ljubljanske univerze, stalni delegat Jugoslavije v populacijski komisiji Združenih narodov ter član več mednarodnih strokovnih organizacij. Napisal je osemnajst knjig in več kot 50 znanstvenih razprav s področja socialnoekonomske statistke in demografije. Dolfe Vogelnik se je rodil na današnji dan leta 1909 na Dunaju.
Glas Mojčine pesmi iz prvega filma o Kekcu Radoslava Premrl: »Moj brat Janko - Vojko« Mariborski tovarnar – rešitelj Judov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki se je približal ljudskemu občutju Povesti o razkroju patriarhalnega življenja Strokovnjak za geotehnična vprašanja
Tržaško-koprski škof in jezikoslovec Gradbenik o trajnosti materiala in konstrukcij Operna pevka in pedagoginja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najstarejša ohranjena gledališka stavba na Slovenskem Ljubljanski župan – prvi jugoslovanski diplomat v Pragi Raziskovalec glasbene teorije in vzgoje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Politik in javni delavec mora biti gmotno neodvisen« Prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom 56 let po prvi Slovenija dobi drugo univerzo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik raziskovalec Kamniško - Savinjskih Alp Trpljenje primorskega ljudstva v literaturi Nacisti razglasijo Pohorje za zaprto območje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Otomanska nevarnost z dunajske smeri Zborovodja slovenskih študentov v Gradcu Zoper elektrarno, ki bi potopila 9 kilometrov doline Soče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan vrnitve Primorske k matični domovini Čitalnica pri tržaškem Svetem Jakobu Bled gosti prvi festival jugoslovanskega jazza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Herbarij z dva tisoč rastlinami Prvi zemljevid slovenskih narečij Zdravniška pot od Gorice do San Francisca
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Potomec bošnjaških ubežnikov – hrvaški svetniški kandidat V 20-ih letih posneli 21 celovečernih filmov Pomembna odkritja zdravnika iz Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vojni minister Avstro-ogrske monarhije Prva letalska nesreča civilnega letala pri nas Besedila za več kot 600 skladb *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca Zoolog, ki je odkopaval néveljskega mamuta Partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skrb za slovenske izseljence v Latinski Ameriki Polemike glede razgaljene muze nad Prešernovo glavo “Ali res mora kmet samo ubogati?” *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in žensko vprašanje Strokovnjak za komunistične države v Kongresni knjižnici v Washingtonu Ena največjih kemičnih tovarn na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Knafljevega štipendista do diplomata Na ljubljanskem in tržaškem odru Prvi življenjepis škofa Slomška *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Odlok o prepovedi uporabe slovenskega jezika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Drugi slovenski tabor tudi o lastni univerzi Ustanovitelj laboratorija za medicinsko elektroniko in biokibernetiko Zborovanje na Okroglici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo za preučevanje zgodovine Strokovnjak za umetnost med gotiko in barokom Operni pevec – mojster basovskih vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisatelj in naravoslovec Škof preselil škofijski sedež ob Dravi navzdol Kamniška izjava iz leta 1938 – še vedno aktualna
Neveljaven email naslov