Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1771 se je v Ljubljani rodil kulturni zgodovinar, zbiralec starin in umetnin ter mecen JOŽEF KALASANC ERBERG, potomec nemške kranjske plemiške družine. Kot pravnik je bil 13 let v službi ljubljanskih stanov, nato pa sta bila z ženo vzgojitelja otrok cesarja Franca I. V svojem gradu v Dolu pri Ljubljani se je dokončno naselil leta 1815. Tu je dopolnjeval bogato zbirko umetniških slik, kipov, grafik, listin in dokumentov ter novcev in knjig. Ob gradu je uredil botanični vrt z eksotičnim drevjem in grmi; v njem je bilo več kot 7.000 rastlin. Leta 1825 je dokončal obsežno bibliografijo nemških in slovenskih piscev tedaje dobe, vendar je ostala v rokopisu. Delo kulturnega zgodovinarja Jožefa Kalasanca Erberga je še vedno pomemben vir za našo starejšo literarno in kulturno zgodovino.
—–
Društvo ostrostrelcev v Ljubljani je bilo v 19. stoletju elitno društvo premožnejših Ljubljančanov, ki je gojilo športno streljanje in v prostorih na strelišču organiziralo tudi različne družabne prireditve. Na ustanovitev takšnih društev so vplivale samoobrambne potrebe meščanstva pred turškimi vpadi v 15. In 16. stoletju; ljubljansko je začelo delovati že v začetku 16. stoletja in je bilo eno najstarejših v srednji Evropi. Dostopni podatki pričajo, da je bilo že leta 1562 v Ljubljani “veliko prosto streljanje” na strelišču pod Gradom v današnji Streliški ulici.
Strelskega tekmovanja se je med obiskom v Ljubljani leta 1883 udeležil tudi cesar Franc Jožef. V Mestnem muzeju v Ljubljani je bila med številnimi poslikanimi tarčami ljubljanskih pomembnežev iz tistega časa pred leti na ogled tudi tarča s cesarjevim zadetkom; ker pa ni bil prav natančen, so kroge preslikali kar z velíkim srcem in tako je nastal »zadetek v polno«.
Društvo ljubljanskih ostrostrelcev je vsako leto priredilo tudi tekmovanje za naslov strelskega kralja. Zmagovalec je dobil častni znak in zlato verigo; tej je moral dodati nov člen z vgraviranim svojim imenom in jo po naslednjem tekmovanju izročiti novemu kralju. Strelišče pod Gradom so večkrat obnavljali, na današnji dan leta 1876 so ga preselili pod Rožnik, pod Golovcem pa uredili vojaško strelišče.
Pianist in pedagog ACI BERTONCELJ je študij klavirja končal leta 1960 na Akademiji za glasbo v Ljubljani, nato pa se je izpopolnjeval v Salzburgu, Parizu in Rimu.Uveljavil se je na vseh področjih pianističnega muziciranja. Bil je tudi prvi jazzovski improvizator na klavirju in najbolj znan interpret Gershwinovih del v času, ko se je jazz pri nas šele uveljavljal. Sicer pa so v njegovih kreacijah prihajali do veljave muzikalni polet, jasno in natančno oblikovanje glasbene vsebine, stilna jedrnatost in mojstrsko tehnično obvladovanje klavirske igre. Dobil je vrsto nagrad, med njimi Mesta Ljubljane, Prešernovega sklada in kot prvi nagrado Društva slovenskih skladateljev za zasluge pri izvajanju domačih del. Aci Bertoncelj se je rodil na današnji dan leta 1939 v Ljubljani.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1771 se je v Ljubljani rodil kulturni zgodovinar, zbiralec starin in umetnin ter mecen JOŽEF KALASANC ERBERG, potomec nemške kranjske plemiške družine. Kot pravnik je bil 13 let v službi ljubljanskih stanov, nato pa sta bila z ženo vzgojitelja otrok cesarja Franca I. V svojem gradu v Dolu pri Ljubljani se je dokončno naselil leta 1815. Tu je dopolnjeval bogato zbirko umetniških slik, kipov, grafik, listin in dokumentov ter novcev in knjig. Ob gradu je uredil botanični vrt z eksotičnim drevjem in grmi; v njem je bilo več kot 7.000 rastlin. Leta 1825 je dokončal obsežno bibliografijo nemških in slovenskih piscev tedaje dobe, vendar je ostala v rokopisu. Delo kulturnega zgodovinarja Jožefa Kalasanca Erberga je še vedno pomemben vir za našo starejšo literarno in kulturno zgodovino.
—–
Društvo ostrostrelcev v Ljubljani je bilo v 19. stoletju elitno društvo premožnejših Ljubljančanov, ki je gojilo športno streljanje in v prostorih na strelišču organiziralo tudi različne družabne prireditve. Na ustanovitev takšnih društev so vplivale samoobrambne potrebe meščanstva pred turškimi vpadi v 15. In 16. stoletju; ljubljansko je začelo delovati že v začetku 16. stoletja in je bilo eno najstarejših v srednji Evropi. Dostopni podatki pričajo, da je bilo že leta 1562 v Ljubljani “veliko prosto streljanje” na strelišču pod Gradom v današnji Streliški ulici.
Strelskega tekmovanja se je med obiskom v Ljubljani leta 1883 udeležil tudi cesar Franc Jožef. V Mestnem muzeju v Ljubljani je bila med številnimi poslikanimi tarčami ljubljanskih pomembnežev iz tistega časa pred leti na ogled tudi tarča s cesarjevim zadetkom; ker pa ni bil prav natančen, so kroge preslikali kar z velíkim srcem in tako je nastal »zadetek v polno«.
Društvo ljubljanskih ostrostrelcev je vsako leto priredilo tudi tekmovanje za naslov strelskega kralja. Zmagovalec je dobil častni znak in zlato verigo; tej je moral dodati nov člen z vgraviranim svojim imenom in jo po naslednjem tekmovanju izročiti novemu kralju. Strelišče pod Gradom so večkrat obnavljali, na današnji dan leta 1876 so ga preselili pod Rožnik, pod Golovcem pa uredili vojaško strelišče.
Pianist in pedagog ACI BERTONCELJ je študij klavirja končal leta 1960 na Akademiji za glasbo v Ljubljani, nato pa se je izpopolnjeval v Salzburgu, Parizu in Rimu.Uveljavil se je na vseh področjih pianističnega muziciranja. Bil je tudi prvi jazzovski improvizator na klavirju in najbolj znan interpret Gershwinovih del v času, ko se je jazz pri nas šele uveljavljal. Sicer pa so v njegovih kreacijah prihajali do veljave muzikalni polet, jasno in natančno oblikovanje glasbene vsebine, stilna jedrnatost in mojstrsko tehnično obvladovanje klavirske igre. Dobil je vrsto nagrad, med njimi Mesta Ljubljane, Prešernovega sklada in kot prvi nagrado Društva slovenskih skladateljev za zasluge pri izvajanju domačih del. Aci Bertoncelj se je rodil na današnji dan leta 1939 v Ljubljani.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cestnoprometni predpisi cesarice Marije Terezije Nastajanje slovenske ženske meščanske povesti in romana Državni prvak v dopisnem šahu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usmeritev v čisto umetniško grafiko Prvi predavatelj računalništva pri nas »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniških prog po Evropi Arhitekt in predsednik ljubljanskega mestnega sveta Slovenski branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ptuj dobil prvi časopis v slovenskem jeziku Jutro cvetne nedelje prineslo vojno Epidemija črnih koz *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Bajeslovje, verovanje in vraže koroškega etnologa Slikar – eden prvih talcev na Slovenskem Pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prevajalec Shakespeara iz Dravske doline Koroški časnikar in pesnik 140 let tehnične rabe električne energije pri nas Osebnostni pečat slovenski arhitektur *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ustanovitelj prvega deželnega društva za pomoč pljučnim bolnikom Otroške pesmi “Za vesele in žalostne čase” Prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog raziskuje po Kranjskem in Štajerskem Režiser in razvoj našega dramskega gledališča Poveljnik Šaleške partizanske skupine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Naš jezik je slovenski, zato, če v cerkvi nucaš italijanskega, se sam sebe ponižaš” Od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja Ne topovska krogla z Laškega – »izpodnebnik« iz vesolja Prvo gledališče ročnih lutk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarska družina iz Kamnika Gledališčnik, satirik in aforist Sodobni koncepti nege bolnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Inovator v zdravstvu 17. stoletja Kaj je rebrinčevolistna hladnikija ali hladnikovka? Nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah
Gospodarska uspešnost – pogoj za neodvisnost družbe in posameznika Zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Kuharski mojster in njegova knjiga
Véliki tolminski punt Več kot le alpinist Eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Visokošolski učitelj fizike s polstoletnim stažem Zdravnik v vrstah narodnoosvobodilne vojske Več kot le idrijski psihiater *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih darovalcev knjig za prvo ljubljansko javno knjižnico Kiparjevo ustvarjanje s kovino Ustanovljena Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
Fizik in eden temeljnih naravnih zakonov Za spremembo podrejenega položaja žensk Zgodovina prevajanja Svetega pisma pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pravna ureditev plovbe po Savi Prva ženska na delovnem mestu dekanje katere izmed naših fakultet Eden od utemeljiteljev naše znanstvene literarne zgodovine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov