Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prvi grad v kraju Olimje blizu Podčetrtka naj bi leta 1015 postavila sveta Hema, sedanjega, zgrajenega v prvi polovici 16. stoletja, pa je na današnji dan leta 1662 tedanji lastnik baron Ivan Zakmardi odstopil hrvaški redovni provinci pavlinskega reda za samostan. Pozneje so ob njem redovniki zgradili cerkev Marijinega vnebovzetja, prizidali Frančiškovo kapelo in v enem izmed okroglih stolpov uredili samostansko lekarno, kot so velevala pravila pavlinskega reda.
Lekarna sodi med najstarejše v Evropi. Okrašena je s freskami, ki prikazujejo bibilijske motive, povezane z boleznimi, pripravljanje zdravilnih snovi ter portrete znamenitih zdravnikov. Leta 1782 je cesar Jožef II. samostan ukinil, leta 1805 pa je grad v Olimju kupil grof Ferdinand Attems. Njegovi nasledniki so bili lastniki do konca druge svetovne vojne, ko so grad podržavili.
—–
FRANC KSAVER KRIŽMAN je bil eden izmed vodilnih izdelovalcev orgel v 18. stoletju. Rodil se je na današnji dan leta 1726 v Rihenbergu (danes Braniku pri Goric)i. Po gimnaziji je najprej študiral bogoslovje, pozneje pa se je učil orglarstva. Njegovo delovanje se deli na slovensko in avstrijsko obdobje. Na Slovenskem je postavil troje orgel: v Ribnici, ljubljanski stolnici in uršulinski cerkvi v Ljubljani. V Avstriji je najboljše postavil v cerkvi svetega Florijana na Zgornjeavstrijskem: imajo 59 registrov na treh manualih in pedalu. Ob postavitvi so bile te orgle Franca Ksaverja Križmana največje v Avstriji, njihovo 32-čeveljsko pročelje pa je enkratno v evropskem merilu.
—–
Športni pedagog in publicist DRAGO ULAGA je leta 1930 končal študij na Visoki šoli za telesne vaje v Berlinu. Bil je vrhunski telovadec, športni trener, telovadni učitelj in nazadnje redni profesor za teorijo in metodiko telesne vzgoje na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani. S publicistično dejavnostjo je pripomogel k vključevanju športa v vsakdanje življenje in poudarjal pomen gibalnih dejavnosti za zdravo življenje in upočasnitev procesov staranja. Na Radiu Ljubljana je Drago Ulaga začel sodelovati že leta 1933; leto pozneje je prvi prenašal smučarske skoke iz Planice.
Za svoje delo je prejel Bloudkovo nagrado in priznanje Mednarodnega olimpijskega komiteja. Rodil se je na današnji dan leta 1906 v Globokem pri Rimskih Toplicah.
—–
Pesnik in prevajalec SEVERIN ŠALI – rodil se je leta 1911 v Podliscu pri Dobrniču – je obiskoval gimnazijo v Varaždinu, nato pa je bil pristaniški delavec v Splitu, zidar v Karlovcu in delavec v šibeniški tiskarni. Med drugo svetovno vojno je bil v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani najprej prodajalec, nato lektor in nazadnje urednik književnih zbirk. V tem obdobju je izdal nekaj pesniških zbirk, po vojni pa se je bolj posvetil prevajanju. Znani so njegovi prevodi Andrića, Šenoe, Nazorja, Čopića in Desanke Maksimović, izmed ruskih literatov pa je prevajal Dostojevskega, Gogolja, Turgenjeva in Ševčenka. Pesnik in prevajalec Severin Šali je 1940. leta dobil Prešernovo nagrado mesta Ljubljane in nagrado Dravske banovine za liriko, leta 1954 pa novomeško Trdinovo nagrado.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prvi grad v kraju Olimje blizu Podčetrtka naj bi leta 1015 postavila sveta Hema, sedanjega, zgrajenega v prvi polovici 16. stoletja, pa je na današnji dan leta 1662 tedanji lastnik baron Ivan Zakmardi odstopil hrvaški redovni provinci pavlinskega reda za samostan. Pozneje so ob njem redovniki zgradili cerkev Marijinega vnebovzetja, prizidali Frančiškovo kapelo in v enem izmed okroglih stolpov uredili samostansko lekarno, kot so velevala pravila pavlinskega reda.
Lekarna sodi med najstarejše v Evropi. Okrašena je s freskami, ki prikazujejo bibilijske motive, povezane z boleznimi, pripravljanje zdravilnih snovi ter portrete znamenitih zdravnikov. Leta 1782 je cesar Jožef II. samostan ukinil, leta 1805 pa je grad v Olimju kupil grof Ferdinand Attems. Njegovi nasledniki so bili lastniki do konca druge svetovne vojne, ko so grad podržavili.
—–
FRANC KSAVER KRIŽMAN je bil eden izmed vodilnih izdelovalcev orgel v 18. stoletju. Rodil se je na današnji dan leta 1726 v Rihenbergu (danes Braniku pri Goric)i. Po gimnaziji je najprej študiral bogoslovje, pozneje pa se je učil orglarstva. Njegovo delovanje se deli na slovensko in avstrijsko obdobje. Na Slovenskem je postavil troje orgel: v Ribnici, ljubljanski stolnici in uršulinski cerkvi v Ljubljani. V Avstriji je najboljše postavil v cerkvi svetega Florijana na Zgornjeavstrijskem: imajo 59 registrov na treh manualih in pedalu. Ob postavitvi so bile te orgle Franca Ksaverja Križmana največje v Avstriji, njihovo 32-čeveljsko pročelje pa je enkratno v evropskem merilu.
—–
Športni pedagog in publicist DRAGO ULAGA je leta 1930 končal študij na Visoki šoli za telesne vaje v Berlinu. Bil je vrhunski telovadec, športni trener, telovadni učitelj in nazadnje redni profesor za teorijo in metodiko telesne vzgoje na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani. S publicistično dejavnostjo je pripomogel k vključevanju športa v vsakdanje življenje in poudarjal pomen gibalnih dejavnosti za zdravo življenje in upočasnitev procesov staranja. Na Radiu Ljubljana je Drago Ulaga začel sodelovati že leta 1933; leto pozneje je prvi prenašal smučarske skoke iz Planice.
Za svoje delo je prejel Bloudkovo nagrado in priznanje Mednarodnega olimpijskega komiteja. Rodil se je na današnji dan leta 1906 v Globokem pri Rimskih Toplicah.
—–
Pesnik in prevajalec SEVERIN ŠALI – rodil se je leta 1911 v Podliscu pri Dobrniču – je obiskoval gimnazijo v Varaždinu, nato pa je bil pristaniški delavec v Splitu, zidar v Karlovcu in delavec v šibeniški tiskarni. Med drugo svetovno vojno je bil v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani najprej prodajalec, nato lektor in nazadnje urednik književnih zbirk. V tem obdobju je izdal nekaj pesniških zbirk, po vojni pa se je bolj posvetil prevajanju. Znani so njegovi prevodi Andrića, Šenoe, Nazorja, Čopića in Desanke Maksimović, izmed ruskih literatov pa je prevajal Dostojevskega, Gogolja, Turgenjeva in Ševčenka. Pesnik in prevajalec Severin Šali je 1940. leta dobil Prešernovo nagrado mesta Ljubljane in nagrado Dravske banovine za liriko, leta 1954 pa novomeško Trdinovo nagrado.
Iz zgodovine nesreč v naših gorah Trener na poti do olimpijskih odličij Ko so v Ljutomeru dobili prvo povsem drugačno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Samorasla pesnica in pisateljica Ameriška pšenica preprečila lakoto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ustvarjalec slovenske radijske ure v Chicagu Vojaški premiki na Koroškem Politični spor namesto avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prevajalec literature in filozofskih razprav Ustanovitelj oddelka za psihologijo Direktorica Inštituta za načrtovanje družine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alpski vršaci in njihova prvič izmerjena nadmorska višina Montiran politični proces razveljavljen po 44 letih Nacisti odvzeli staršem 650 otrok
Mejnik v razvoju ljubljanske drame Iz gledališča na politični sodni proces Vojna svetovnih razsežnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Igralkina neposrednost in mladostni čar Gospodarstvenik razvije največje gumarsko podjetje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zasluge za ljubljansko univerzo Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Začetnik astronomskega observatorija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
"Bukve za učenke porodničarstva" Vroče poletje leta 1916 ob Soči Zakon o mestnih občinah v nekdanji Dravski banovini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Satirik razjaril gospodo Sodobne geofizikalne metode Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arhitekt »malega nebotičnika« v Ljubljani »Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev« Uspehi z diatonično harmoniko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Osrednje ime naše predvojne statistike Ustanoviteljica otroškega oddelka klinike za bolezni ušes, nosu in grla v Ljubljani
Glasbenica in likovnica Partizansko letališče v Loški dolini Prvi povojni popis prebivalstva
Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis «Ave, triumphator!« Zborovodja in zbiratelj rožanskih ljudskih pesmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtovčeva spodbuda Prešernu Eden od pobudnikov Narodnega sveta koroških Slovencev Naš utemeljitelj družboslovne smeri antropologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Komponiral po Župančičevih Basist Slovenskega okteta Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo
Doba čitalništva in prebujena narodna zavest Primorski prostovoljec v boju za meje Dve desetletji dirigent simfonikov naše RTV hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najizrazitejši slovenski portretist svoje dobe Brigadni general z Mote pri Ljutomeru Operna primadona iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar, ki je ustvaril Prešernov spomenik v Ljubljani Utemeljitelj naše filmske publicistike Nosilec sodobne miselnosti in pristopa k alpinizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – pozabljena slovenska pisava prve polovice 19. stoletja “O pregovorih in prilikah, še posebno slovenskih” Temeljni kamen za današnji Narodni in Prirodoslovni muzej Slovenije
Neveljaven email naslov