Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zakon o ljudskih šolah, sprejet na Dunaju maja leta 1869, je med drugim določal, da se učiteljice (te so učile predvsem ročna dela) brez posebnega dovoljenja okrajnega šolskega sveta ne smejo poročiti. Dunajska vlada pa je še istega leta pripravila tudi predlog, po katerem naj bi učiteljice dobivale le 80 odstotkov plače učiteljev na enakem delovnem mestu. Predlog je vlada utemeljila s preprosto ugotovitvijo, češ da učiteljicam ni treba vzdrževati družin. Brez večjega odpora so ga sprejele tudi posamezne deželne vlade. Učiteljice so seveda protestirale, saj da imajo enako izobrazbo.
Ko so nekaj let pozneje na Štajerskem plače spet izenačili, je nekaj poslancev tudi v kranjskem deželnem šolskem svetu predlagalo enako. Razprava je bila nadvse burna. Nasprotniki so poskušali dokazati, da delo učiteljic ni tako kakovostno kot delo njihovih moških kolegov, predvsem pa, da imajo manjše potrebe kakor učitelji. Ta mora namreč zvečer »v kavarno ali kam drugam na kaj malega, medtem ko učiteljica doma plete, šiva ali počne kaj drugega«, so prepričevali naprednejše. A neuspešno – z večino dveh glasov je deželni šolski svet na današnji dan leta 1875 sklenil, »da se plače ženskega učnega osebja na javnih ljudskih in meščanskih šolah uredijo po načelih, ki so postavljena za moško osebje.«
—–
Pisatelj, urednik in politik FERDO KOZAK se je rodil na današnji dan leta 1894 v Ljubljani. Iz slavistike je doktoriral v Pragi. Med profesuro na klasični gimnaziji v Ljubljani je bil leta 1933 pobudnik ustanovitve revije Sodobnost. To revijo je ves čas, kolikor je izhajala, urejal v socialističnem in naprednem duhu. Bil je tudi eden izmed ustanoviteljev Osvobodilne fronte in urednik Slovenskega zbornika. Z literaturo se je začel ukvarjati že, ko je bil mlad, in sicer z dramatiko, nadaljeval je z ljudskimi povestmi in novelami, tik pred 2. svetovno vojno pa se je spet vrnil k dramatiki, najpomembnejšemu področju svojega ustvarjanja. Pisal je realistične konverzacijske in družbenokritične meščanske drame; na primer »Kralj Matjaž«, »Profesor Klepec« in »Vida Grantova«.. Pisatelj, urednik in politik Ferdo Kozak je leta 1956 prejel Prešernovo nagrado.
—–
Kot ena izmed treh postaj v srednjeevropskem prostoru je na današnji dan pred 90-imi leti ob pol štirih popoldne začela redno oddajati tudi naša radijska postaja. Radio Ljubljana je sicer začel poskusno delovati že slaba dva meseca prej, slovesno pa so ga odprli šele 28. oktobra; na ta dan sta bili namreč deseta obletnica razpada Avstro-Ogrske in deseta obletnica ustanovitve Narodnega sveta v Ljubljani.
Radio Ljubljana je bila druga radijska postaja v Kraljevini Jugoslaviji; srednjevalovni oddajnik je bil v Domžalah, oddajali pa so iz prostorov na Bavarskem dvoru ob današnji Tivolski cesti, v katerih so uredili tudi večji studio. Program prvega dne rednega oddajanja Radia Ljubljana pred 90-imi leti se je začel ob enajstih dopoldne in je trajal do poročil ob desetih zvečer. V naslednjih dneh so začenjali ob pol sedmih zvečer, kmalu pa so glasbo s plošč vrteli že opoldne. Ob koncu prvega leta oddajanja je imel Radio Ljubljana 3616 naročnikov, deset let pozneje pa že približno 19.500. Leta 1929 je 34 stalnih in več honorarnih sodelavcev pripravilo 3022 ur programa
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Zakon o ljudskih šolah, sprejet na Dunaju maja leta 1869, je med drugim določal, da se učiteljice (te so učile predvsem ročna dela) brez posebnega dovoljenja okrajnega šolskega sveta ne smejo poročiti. Dunajska vlada pa je še istega leta pripravila tudi predlog, po katerem naj bi učiteljice dobivale le 80 odstotkov plače učiteljev na enakem delovnem mestu. Predlog je vlada utemeljila s preprosto ugotovitvijo, češ da učiteljicam ni treba vzdrževati družin. Brez večjega odpora so ga sprejele tudi posamezne deželne vlade. Učiteljice so seveda protestirale, saj da imajo enako izobrazbo.
Ko so nekaj let pozneje na Štajerskem plače spet izenačili, je nekaj poslancev tudi v kranjskem deželnem šolskem svetu predlagalo enako. Razprava je bila nadvse burna. Nasprotniki so poskušali dokazati, da delo učiteljic ni tako kakovostno kot delo njihovih moških kolegov, predvsem pa, da imajo manjše potrebe kakor učitelji. Ta mora namreč zvečer »v kavarno ali kam drugam na kaj malega, medtem ko učiteljica doma plete, šiva ali počne kaj drugega«, so prepričevali naprednejše. A neuspešno – z večino dveh glasov je deželni šolski svet na današnji dan leta 1875 sklenil, »da se plače ženskega učnega osebja na javnih ljudskih in meščanskih šolah uredijo po načelih, ki so postavljena za moško osebje.«
—–
Pisatelj, urednik in politik FERDO KOZAK se je rodil na današnji dan leta 1894 v Ljubljani. Iz slavistike je doktoriral v Pragi. Med profesuro na klasični gimnaziji v Ljubljani je bil leta 1933 pobudnik ustanovitve revije Sodobnost. To revijo je ves čas, kolikor je izhajala, urejal v socialističnem in naprednem duhu. Bil je tudi eden izmed ustanoviteljev Osvobodilne fronte in urednik Slovenskega zbornika. Z literaturo se je začel ukvarjati že, ko je bil mlad, in sicer z dramatiko, nadaljeval je z ljudskimi povestmi in novelami, tik pred 2. svetovno vojno pa se je spet vrnil k dramatiki, najpomembnejšemu področju svojega ustvarjanja. Pisal je realistične konverzacijske in družbenokritične meščanske drame; na primer »Kralj Matjaž«, »Profesor Klepec« in »Vida Grantova«.. Pisatelj, urednik in politik Ferdo Kozak je leta 1956 prejel Prešernovo nagrado.
—–
Kot ena izmed treh postaj v srednjeevropskem prostoru je na današnji dan pred 90-imi leti ob pol štirih popoldne začela redno oddajati tudi naša radijska postaja. Radio Ljubljana je sicer začel poskusno delovati že slaba dva meseca prej, slovesno pa so ga odprli šele 28. oktobra; na ta dan sta bili namreč deseta obletnica razpada Avstro-Ogrske in deseta obletnica ustanovitve Narodnega sveta v Ljubljani.
Radio Ljubljana je bila druga radijska postaja v Kraljevini Jugoslaviji; srednjevalovni oddajnik je bil v Domžalah, oddajali pa so iz prostorov na Bavarskem dvoru ob današnji Tivolski cesti, v katerih so uredili tudi večji studio. Program prvega dne rednega oddajanja Radia Ljubljana pred 90-imi leti se je začel ob enajstih dopoldne in je trajal do poročil ob desetih zvečer. V naslednjih dneh so začenjali ob pol sedmih zvečer, kmalu pa so glasbo s plošč vrteli že opoldne. Ob koncu prvega leta oddajanja je imel Radio Ljubljana 3616 naročnikov, deset let pozneje pa že približno 19.500. Leta 1929 je 34 stalnih in več honorarnih sodelavcev pripravilo 3022 ur programa
Iz zgodovine nesreč v naših gorah Trener na poti do olimpijskih odličij Ko so v Ljutomeru dobili prvo povsem drugačno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Samorasla pesnica in pisateljica Ameriška pšenica preprečila lakoto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ustvarjalec slovenske radijske ure v Chicagu Vojaški premiki na Koroškem Politični spor namesto avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prevajalec literature in filozofskih razprav Ustanovitelj oddelka za psihologijo Direktorica Inštituta za načrtovanje družine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alpski vršaci in njihova prvič izmerjena nadmorska višina Montiran politični proces razveljavljen po 44 letih Nacisti odvzeli staršem 650 otrok
Mejnik v razvoju ljubljanske drame Iz gledališča na politični sodni proces Vojna svetovnih razsežnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Igralkina neposrednost in mladostni čar Gospodarstvenik razvije največje gumarsko podjetje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zasluge za ljubljansko univerzo Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Začetnik astronomskega observatorija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
"Bukve za učenke porodničarstva" Vroče poletje leta 1916 ob Soči Zakon o mestnih občinah v nekdanji Dravski banovini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Satirik razjaril gospodo Sodobne geofizikalne metode Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arhitekt »malega nebotičnika« v Ljubljani »Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev« Uspehi z diatonično harmoniko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Osrednje ime naše predvojne statistike Ustanoviteljica otroškega oddelka klinike za bolezni ušes, nosu in grla v Ljubljani
Glasbenica in likovnica Partizansko letališče v Loški dolini Prvi povojni popis prebivalstva
Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis «Ave, triumphator!« Zborovodja in zbiratelj rožanskih ljudskih pesmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtovčeva spodbuda Prešernu Eden od pobudnikov Narodnega sveta koroških Slovencev Naš utemeljitelj družboslovne smeri antropologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Komponiral po Župančičevih Basist Slovenskega okteta Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo
Doba čitalništva in prebujena narodna zavest Primorski prostovoljec v boju za meje Dve desetletji dirigent simfonikov naše RTV hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najizrazitejši slovenski portretist svoje dobe Brigadni general z Mote pri Ljutomeru Operna primadona iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar, ki je ustvaril Prešernov spomenik v Ljubljani Utemeljitelj naše filmske publicistike Nosilec sodobne miselnosti in pristopa k alpinizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – pozabljena slovenska pisava prve polovice 19. stoletja “O pregovorih in prilikah, še posebno slovenskih” Temeljni kamen za današnji Narodni in Prirodoslovni muzej Slovenije
Neveljaven email naslov