Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bogdan Derč, Polonica Juvan, Zdenka Zikova, Sergej Epih
Zdravnik BOGDAN DERČ se je po diplomi v Gradcu in po specializaciji na Dunaju vrnil v Ljubljano kot prvi domači specialist pediater. Imel je zasebno prakso, otroke pa je zdravil tudi v pediatrični ambulanti mestnega fizikata; poleg tega je kot državni policijski zdravnik skrbel še za otroke v reji in vojne sirote. 1919. leta je prevzel vodstvo otroške bolnišnice v Ljubljani, leta 1933 pa je ustanovil posvetovalnico za matere z dojenčki.
Po drugi svetovni vojni je kot prvi redni profesor pediatrije na medicinski fakulteti v Ljubljani postal tudi prvi predstojnik pediatrične klinike, ki se je razvila iz otroške bolnišnice. Strokovno si je prizadeval predvsem za pravilno prehrano novorojenčkov in dojenčkov. Bogdan Derč se je rodil na današnji dan leta 1880 v Ljubljani.
—–
Gledališka igralka POLONICA JUVAN je imela izrazit naravni dar za upodabljanje rezkih in odrezavih, pa tudi toplih ženskih likov, zlasti v komedijah. Rodila se je na današnji dan leta 1884 v Mengšu. Leta 1900 je postala operna zboristka v ljubljanskem gledališču in tej ustanovi ostala zvesta do upokojitve leta 1947. Na dramskem odru se je prvič uveljavila v vlogi Majde v Finžgarjevi igri “Divji lovec”, znana pa je tudi kot izvrstna oblikovalka Cankarjevih likov in junakinj naturalističnih dram. Polonica Juvan je z naslovno vlogo v Nušićevi komediji “Gospa ministrica” dosegla izjemen uspeh.
—–
Operna pevka in pedagoginja ZDENKA ZIKOVÁ – rodila se je na današnji dan leta 1902 v Pragi – je po študiju v Pragi v začetku 30-ih let prejšnjega stoletja začela nastopati v Ljubljani, najprej v lirskih, nato v dramskih vlogah. Pozneje je postala članica Dunajske državne opere, po drugi svetovni vojni pa je bila angažirana v beograjski operi. Tam je delovala tudi kot pedagoginja. Pela je v več jezikih in se uvrstila med najboljše svetovne operne umetnice.
—–
Novinar SERGEJ EPIH je končal pomorsko navtično šolo v Bakru in potem plul na trgovskih ladjah Kraljevine Jugoslavije. V desetletju pred začetkom druge svetovne vojne je v domovino pošiljal zanimive potopise, ki jih je objavljal časopis “Jutro”. Kot prvi članki te literarne zvrsti so v obdobju, ko potovanja naših ljudi po svetu še niso bila tako pogosta, zbujali precejšnje zanimanje. Del druge svetovne vojne je preživel med hrvaškimi partizani, po demobilizaciji pa je tehnično urejal vojaško revijo v Zagrebu.
Ko je leta 1946 v Ljubljani začela izhajati revija “Tovariš”, je Epih skupaj z grafikom Elom Justinom postal njen tehnični urednik in opravljal to delo vse do upokojitve leta 1971. Bil je zaslužen za zgodnji vzpon slovenskega revialnega tiska, saj je v obdobju njegovega sooblikovanja naklada “Tovariša” narasla na osemdeset tisoč izvodov; to je bilo za tisti čas izredno visoko število. Sergej Epih se je rodil na današnji dan leta 1912 v Trstu.
6238 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Bogdan Derč, Polonica Juvan, Zdenka Zikova, Sergej Epih
Zdravnik BOGDAN DERČ se je po diplomi v Gradcu in po specializaciji na Dunaju vrnil v Ljubljano kot prvi domači specialist pediater. Imel je zasebno prakso, otroke pa je zdravil tudi v pediatrični ambulanti mestnega fizikata; poleg tega je kot državni policijski zdravnik skrbel še za otroke v reji in vojne sirote. 1919. leta je prevzel vodstvo otroške bolnišnice v Ljubljani, leta 1933 pa je ustanovil posvetovalnico za matere z dojenčki.
Po drugi svetovni vojni je kot prvi redni profesor pediatrije na medicinski fakulteti v Ljubljani postal tudi prvi predstojnik pediatrične klinike, ki se je razvila iz otroške bolnišnice. Strokovno si je prizadeval predvsem za pravilno prehrano novorojenčkov in dojenčkov. Bogdan Derč se je rodil na današnji dan leta 1880 v Ljubljani.
—–
Gledališka igralka POLONICA JUVAN je imela izrazit naravni dar za upodabljanje rezkih in odrezavih, pa tudi toplih ženskih likov, zlasti v komedijah. Rodila se je na današnji dan leta 1884 v Mengšu. Leta 1900 je postala operna zboristka v ljubljanskem gledališču in tej ustanovi ostala zvesta do upokojitve leta 1947. Na dramskem odru se je prvič uveljavila v vlogi Majde v Finžgarjevi igri “Divji lovec”, znana pa je tudi kot izvrstna oblikovalka Cankarjevih likov in junakinj naturalističnih dram. Polonica Juvan je z naslovno vlogo v Nušićevi komediji “Gospa ministrica” dosegla izjemen uspeh.
—–
Operna pevka in pedagoginja ZDENKA ZIKOVÁ – rodila se je na današnji dan leta 1902 v Pragi – je po študiju v Pragi v začetku 30-ih let prejšnjega stoletja začela nastopati v Ljubljani, najprej v lirskih, nato v dramskih vlogah. Pozneje je postala članica Dunajske državne opere, po drugi svetovni vojni pa je bila angažirana v beograjski operi. Tam je delovala tudi kot pedagoginja. Pela je v več jezikih in se uvrstila med najboljše svetovne operne umetnice.
—–
Novinar SERGEJ EPIH je končal pomorsko navtično šolo v Bakru in potem plul na trgovskih ladjah Kraljevine Jugoslavije. V desetletju pred začetkom druge svetovne vojne je v domovino pošiljal zanimive potopise, ki jih je objavljal časopis “Jutro”. Kot prvi članki te literarne zvrsti so v obdobju, ko potovanja naših ljudi po svetu še niso bila tako pogosta, zbujali precejšnje zanimanje. Del druge svetovne vojne je preživel med hrvaškimi partizani, po demobilizaciji pa je tehnično urejal vojaško revijo v Zagrebu.
Ko je leta 1946 v Ljubljani začela izhajati revija “Tovariš”, je Epih skupaj z grafikom Elom Justinom postal njen tehnični urednik in opravljal to delo vse do upokojitve leta 1971. Bil je zaslužen za zgodnji vzpon slovenskega revialnega tiska, saj je v obdobju njegovega sooblikovanja naklada “Tovariša” narasla na osemdeset tisoč izvodov; to je bilo za tisti čas izredno visoko število. Sergej Epih se je rodil na današnji dan leta 1912 v Trstu.
Ugledno ime slovenskega gradbeništva Skoraj tri desetletja na tržaškem odru Hitler med zaveznike razdelil slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pridige za vse nedelje v letu – vendar ne predolge Mokronožan postal prvi slovenski župan Maribora Umetnik čiste kiparske forme
Prva doslej znana pisna omemba Bleda v zgodovinskih virih Usoda redovnika iz kostanjeviškega samostana Vojak – pisec mladinskih iger
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cestnoprometni predpisi cesarice Marije Terezije Nastajanje slovenske ženske meščanske povesti in romana Državni prvak v dopisnem šahu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usmeritev v čisto umetniško grafiko Prvi predavatelj računalništva pri nas »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniških prog po Evropi Arhitekt in predsednik ljubljanskega mestnega sveta Slovenski branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ptuj dobil prvi časopis v slovenskem jeziku Jutro cvetne nedelje prineslo vojno Epidemija črnih koz *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Bajeslovje, verovanje in vraže koroškega etnologa Slikar – eden prvih talcev na Slovenskem Pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prevajalec Shakespeara iz Dravske doline Koroški časnikar in pesnik 140 let tehnične rabe električne energije pri nas Osebnostni pečat slovenski arhitektur *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ustanovitelj prvega deželnega društva za pomoč pljučnim bolnikom Otroške pesmi “Za vesele in žalostne čase” Prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog raziskuje po Kranjskem in Štajerskem Režiser in razvoj našega dramskega gledališča Poveljnik Šaleške partizanske skupine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Naš jezik je slovenski, zato, če v cerkvi nucaš italijanskega, se sam sebe ponižaš” Od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja Ne topovska krogla z Laškega – »izpodnebnik« iz vesolja Prvo gledališče ročnih lutk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarska družina iz Kamnika Gledališčnik, satirik in aforist Sodobni koncepti nege bolnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Inovator v zdravstvu 17. stoletja Kaj je rebrinčevolistna hladnikija ali hladnikovka? Nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah
Gospodarska uspešnost – pogoj za neodvisnost družbe in posameznika Zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Kuharski mojster in njegova knjiga
Véliki tolminski punt Več kot le alpinist Eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Visokošolski učitelj fizike s polstoletnim stažem Zdravnik v vrstah narodnoosvobodilne vojske Več kot le idrijski psihiater *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov