Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

24.02.2019


Matija Ahacel, Karel Štrekelj, Ciril Pregelj, Matija Ambrožič

Kulturni in narodnogospodarski prosvetitelj MATIJA AHÁCEL je izdal prvo slovensko posvetno pesmarico z notami, ob tem pa je kot profesor matematike, prirodopisa in kmetijstva na gimnaziji in liceju v Celovcu z vsemi močmi deloval tudi za gospodarski in narodni preporod koroških Slovencev. V  pesmarici, ki je izšla leta 1833 z naslovom “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane”, je objavil več napitnic, sestavljenih v ljudskem duhu; priljubile so se zaradi iskrivega izraza in preproste melodije. Mnoge izmed njih, na primer “En hribček bom kupil”, “Na svetu lepše rožce ni, kot je vinska trta”, “Slovenc Slovenca vabi” in druge, so še danes pogosto na sporedu veselih omizij. Koroški narodnjak in književnik Matija Ahacel se je rodil na današnji dan pred 240-imi leti v Gorinčicah v gornjem Rožu na Koroškem.

—–

Na današnji dan pred 160-imi leti se je na Gorjanskem pri Komnu rodil jezikoslovec in etnograf  KAREL  ŠTREKELJ.  Na dunajski univerzi je doktoriral iz slovanske in klasične filologije ter primerjalnega jezikoslovja. V disertaciji in habilitaciji je obravnaval domače osrednje kraško narečje, največ jezikoslovnega dela pa je posvetil leksiki in etimologiji – zbral je ljudsko besedje in ga objavljal z bogato stvarno in jezikoslovno razlago.

Tudi njegovo literarnozgodovinsko delo je povečini povezano z ljudsko pesmijo. Izdal je štirinajst snôpičev slovenskih narodnih pesmi; to je bila do tedaj najobsežnejša in najboljša zbirka ljudski pesmi pri slovanskih narodih. V njej je Štrekelj opustil romantične mitološke razlage, pri izboru zavračal estetske in moralistične kriterije ter ohranil prvotni zapis besedil. Karel Štrekelj je bil v letih od 1890 do 96 tudi urednik slovenskega dela avstrijskega Državnega zakonika.

—–

Zborovodja,  skladatelj  in  pedagog  CIRIL  PREGELJ  si je glasbeno znanje pridobil na učiteljišču v Mariboru, ki ga je končal leta 1908 in v šoli Filharmonične družbe v Celju, izpopolnjeval pa se je na dunajski Akademiji za glasbo in gledališko umetnost. Kot pedagog je služboval v raznih krajih na Štajerskem, najdlje na gimnaziji v Celju.

Tu je organiziral in vodil pevske zbore, z zbirkami mladinskih pevskih zborov in s pesmaricami za osnovne in meščanske šole pa je zapolnil vrzel v tedanji glasbeni literaturi. Komponiral je krajše orkestralne in plesne skladbe, scensko glasbo, skladbe za klavir, samospeve, zbore in priredbe ljudskih pesmi, ki so izhajale večinoma v zbirki “Fantje na vasi”. Ciril Pregelj se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti na Olševku pri Šenčurju na Gorenjskem.

—–

Zdravnik  pediater  MATIJA  AMBROŽIČ  je leta 1918 diplomiral na Dunaju in v naslednjih letih v Ljubljani organiziral “Zavod za socialno-higiensko zaščito dece”, prvo šolo za otroške medicinske sestre v Sloveniji in prvo rejniško kolonijo v Lukovici. Od leta 1926 je bil izredni profesor pediatrije in upravnik Centralnega zavoda za zaščito mater in otrok v Beogradu. Po vzoru iz Ljubljane je združeval ustanove in leta 1940 zgradil univerzitetno pediatrično kliniko.

Po koncu druge svetovne vojne je postal redni profesor na medicinski fakulteti v Beogradu, sodeloval pri zakonodaji o socialni in zdravstveni zaščiti mater in otrok ter organiziral mednarodne pediatrične kongrese. Sicer pa Matija Ambrožič velja za mednarodno priznanega pionirja socialne pediatrije v Jugoslaviji, bil pa je tudi njen predstavnik v Mednarodnem skladu Združenih narodov za pomoč otrokom – UNICEF-u. Rodil se je na današnji dan pred 130-imi leti na Hrastenícah pri Ljubljani.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

24.02.2019


Matija Ahacel, Karel Štrekelj, Ciril Pregelj, Matija Ambrožič

Kulturni in narodnogospodarski prosvetitelj MATIJA AHÁCEL je izdal prvo slovensko posvetno pesmarico z notami, ob tem pa je kot profesor matematike, prirodopisa in kmetijstva na gimnaziji in liceju v Celovcu z vsemi močmi deloval tudi za gospodarski in narodni preporod koroških Slovencev. V  pesmarici, ki je izšla leta 1833 z naslovom “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane”, je objavil več napitnic, sestavljenih v ljudskem duhu; priljubile so se zaradi iskrivega izraza in preproste melodije. Mnoge izmed njih, na primer “En hribček bom kupil”, “Na svetu lepše rožce ni, kot je vinska trta”, “Slovenc Slovenca vabi” in druge, so še danes pogosto na sporedu veselih omizij. Koroški narodnjak in književnik Matija Ahacel se je rodil na današnji dan pred 240-imi leti v Gorinčicah v gornjem Rožu na Koroškem.

—–

Na današnji dan pred 160-imi leti se je na Gorjanskem pri Komnu rodil jezikoslovec in etnograf  KAREL  ŠTREKELJ.  Na dunajski univerzi je doktoriral iz slovanske in klasične filologije ter primerjalnega jezikoslovja. V disertaciji in habilitaciji je obravnaval domače osrednje kraško narečje, največ jezikoslovnega dela pa je posvetil leksiki in etimologiji – zbral je ljudsko besedje in ga objavljal z bogato stvarno in jezikoslovno razlago.

Tudi njegovo literarnozgodovinsko delo je povečini povezano z ljudsko pesmijo. Izdal je štirinajst snôpičev slovenskih narodnih pesmi; to je bila do tedaj najobsežnejša in najboljša zbirka ljudski pesmi pri slovanskih narodih. V njej je Štrekelj opustil romantične mitološke razlage, pri izboru zavračal estetske in moralistične kriterije ter ohranil prvotni zapis besedil. Karel Štrekelj je bil v letih od 1890 do 96 tudi urednik slovenskega dela avstrijskega Državnega zakonika.

—–

Zborovodja,  skladatelj  in  pedagog  CIRIL  PREGELJ  si je glasbeno znanje pridobil na učiteljišču v Mariboru, ki ga je končal leta 1908 in v šoli Filharmonične družbe v Celju, izpopolnjeval pa se je na dunajski Akademiji za glasbo in gledališko umetnost. Kot pedagog je služboval v raznih krajih na Štajerskem, najdlje na gimnaziji v Celju.

Tu je organiziral in vodil pevske zbore, z zbirkami mladinskih pevskih zborov in s pesmaricami za osnovne in meščanske šole pa je zapolnil vrzel v tedanji glasbeni literaturi. Komponiral je krajše orkestralne in plesne skladbe, scensko glasbo, skladbe za klavir, samospeve, zbore in priredbe ljudskih pesmi, ki so izhajale večinoma v zbirki “Fantje na vasi”. Ciril Pregelj se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti na Olševku pri Šenčurju na Gorenjskem.

—–

Zdravnik  pediater  MATIJA  AMBROŽIČ  je leta 1918 diplomiral na Dunaju in v naslednjih letih v Ljubljani organiziral “Zavod za socialno-higiensko zaščito dece”, prvo šolo za otroške medicinske sestre v Sloveniji in prvo rejniško kolonijo v Lukovici. Od leta 1926 je bil izredni profesor pediatrije in upravnik Centralnega zavoda za zaščito mater in otrok v Beogradu. Po vzoru iz Ljubljane je združeval ustanove in leta 1940 zgradil univerzitetno pediatrično kliniko.

Po koncu druge svetovne vojne je postal redni profesor na medicinski fakulteti v Beogradu, sodeloval pri zakonodaji o socialni in zdravstveni zaščiti mater in otrok ter organiziral mednarodne pediatrične kongrese. Sicer pa Matija Ambrožič velja za mednarodno priznanega pionirja socialne pediatrije v Jugoslaviji, bil pa je tudi njen predstavnik v Mednarodnem skladu Združenih narodov za pomoč otrokom – UNICEF-u. Rodil se je na današnji dan pred 130-imi leti na Hrastenícah pri Ljubljani.


31.07.2023

2. avgust - dr. Janez Arnež (1923) in Studia Slovenica

Iz zgodovine nesreč v naših gorah Trener na poti do olimpijskih odličij Ko so v Ljutomeru dobili prvo povsem drugačno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


31.07.2023

1. avgust - nič več žičnih ovir na meji z Madžarsko (1989)

Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Samorasla pesnica in pisateljica Ameriška pšenica preprečila lakoto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


31.07.2023

31. julij - Gustav Šilih (1893) pedagog in pisatelj

Ustvarjalec slovenske radijske ure v Chicagu Vojaški premiki na Koroškem Politični spor namesto avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.07.2023

30. julij - usmritev upornikov v gozdu Dobrava pri Brežicah (1941)

Prevajalec literature in filozofskih razprav Ustanovitelj oddelka za psihologijo Direktorica Inštituta za načrtovanje družine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.07.2023

29. julij - Lovrenc Košir (1804) poštni inovator

Alpski vršaci in njihova prvič izmerjena nadmorska višina Montiran politični proces razveljavljen po 44 letih Nacisti odvzeli staršem 650 otrok


20.07.2023

28. julij - Dušan Fortič (1923) in prvi TV dnevnik v slovenskem jeziku

Mejnik v razvoju ljubljanske drame Iz gledališča na politični sodni proces Vojna svetovnih razsežnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.07.2023

27. julij - 164 dni na čelu vlade Kraljevine SHS

Knjige, ki so Slovence naučile brati Igralkina neposrednost in mladostni čar Gospodarstvenik razvije največje gumarsko podjetje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.07.2023

26. julij - Slovenska pomoč pred 60 leti (1963) v potresu prizadetemu Skopju

Zasluge za ljubljansko univerzo Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Začetnik astronomskega observatorija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.07.2023

25. julij - morski biolog Miroslav Zei (1914) in njegovo zanimivo odkritje

"Bukve za učenke porodničarstva" Vroče poletje leta 1916 ob Soči Zakon o mestnih občinah v nekdanji Dravski banovini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.07.2023

24. julij - Rudolf Cvetko, prvi slovenski nosilec olimpijske medalje

Satirik razjaril gospodo Sodobne geofizikalne metode Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.07.2023

23. julij - Osip Šest (1893) in novi prijemi v gledališki umetnosti

Arhitekt »malega nebotičnika« v Ljubljani »Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev« Uspehi z diatonično harmoniko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.07.2023

22. julij - Jakob Zadravec (1873) predsednik Združenja obrtnikov dravske banovine.

Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Osrednje ime naše predvojne statistike Ustanoviteljica otroškega oddelka klinike za bolezni ušes, nosu in grla v Ljubljani


13.07.2023

21. julij - Rado Kušej (1875) eden klasikov slovenske pravne vede

Glasbenica in likovnica Partizansko letališče v Loški dolini Prvi povojni popis prebivalstva


20.07.2023

20. julij - 100 let od velike stavke v rudnikih Trboveljske premogokopne družbe

Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis «Ave, triumphator!« Zborovodja in zbiratelj rožanskih ljudskih pesmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.07.2023

19. julij - pred 100 leti se je rodil Marijan Amalietti, arhitekt, karikaturist, ilustrator in stripar

Vrtovčeva spodbuda Prešernu Eden od pobudnikov Narodnega sveta koroških Slovencev Naš utemeljitelj družboslovne smeri antropologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.07.2023

18. julij - pred 100 leti se je rodil skladatelj Franc Lampret

Komponiral po Župančičevih Basist Slovenskega okteta Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo


13.07.2023

17. julij - Herman Vogel (1941) pesnik trpkega sveta bolečine

Doba čitalništva in prebujena narodna zavest Primorski prostovoljec v boju za meje Dve desetletji dirigent simfonikov naše RTV hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.07.2023

16. julij - zakon o univerzi v Ljubljani (1919)

Najizrazitejši slovenski portretist svoje dobe Brigadni general z Mote pri Ljutomeru Operna primadona iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.07.2023

15. julij - prve slovenske planinske postojanke (1894)

Kipar, ki je ustvaril Prešernov spomenik v Ljubljani Utemeljitelj naše filmske publicistike Nosilec sodobne miselnosti in pristopa k alpinizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.07.2023

14. julij - Mirko Borotschnik (1953) prvi koroški Slovenec na položaju državnega tožilca

Metelčica – pozabljena slovenska pisava prve polovice 19. stoletja “O pregovorih in prilikah, še posebno slovenskih” Temeljni kamen za današnji Narodni in Prirodoslovni muzej Slovenije


Stran 24 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov