Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Matija Benčan, Julij Slapšak, Pino Mlakar, Marko Švabič
Učitelj telesne kulture MATIJA BENČÁN velja za začetnika tekmovalne rokoborbe in dviganja uteži pri nas. Rodil se je na današnji dan leta 1866 v Ljubljani. Kot član ljubljanskega Sokola je leta 1890 postal prvi slovenski poklicni društveni učitelj in načelnik. Ko je češka sokolska zveza ob telovadnih razpisala še samostojna tekmovanja v borilnih veščinah, je leta 1891 nastopil v Pragi in zmagal v borilnem metanju, začetni obliki rokoborbe. Od leta 1893 je Matija Benčan deloval v Celju in se tam ukvarjal tudi z atletiko.
—–
Pisatelj JULIJ SLAPŠAK, po poklicu učitelj, je pisal predvsem mladinsko prozo in jo objavljal v revijah Angelček, Vrtec in Zvonček. Med estetsko bolj izdelanimi besedili je zgodovinska povest “Turki pred svetim Tilnom”. V letih od 1909 do 13 je napisal tudi “Spise Mišjakovega Julčka” – šest zvezkov z 31-imi krajšimi in daljšimi besedili. Pisal je tudi pedagoške in druge strokovne članke ter prevajal. Julij Slapšak se je rodil na današnji dan leta 1874 v Rogačícah na Dolenjskem.
—–
Na današnji dan leta 1907 se je v Novem mestu rodil baletni plesalec, koreograf in pedagog PINO MLAKAR. Na ljubljanski univerzi je študiral matematiko, fiziko in kemijo, se krajši čas ukvarjal s slikarstvom, nato pa se je popolnoma posvetil baletni umetnosti. Med študijem na Koreografskem inštitutu v Hamburgu je spoznal svojo poznejšo soprogo Mario Luiso Pio Beatrice Scholz, s katero sta več kot sedem desetletij delila življenjsko in umetniško pot. Po baletnem ustvarjanju ju je poznala vsa Evropa, koreografski opus, ki sta ga zapustila, pa obsega petdeset baletov, med njimi dvanajst celovečernih. Od teh sta najbolj znana »Vrag na Vasi« in »Lok«; narejena sta bila le za dva plesalca. Slednji je bil zanj in za soprogo Pio njuna življenjska izpoved in najbolj uspela plesna stvaritev. Po koncu druge svetovne vojne sta v Sloveniji postavila profesionalne temelje ljubljanskega baleta in ustanovila baletno šolo, Pino Mlakar pa je petindvajset let kot redni profesor poučeval na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Za svoje delo je med drugim trikrat prejel Prešernovo nagrado in srebrni častni znak svobode Republike Slovenije, postal pa je tudi častni meščan Ljubljane in Novega mesta.
—–
Pisatelj MARKO ŠVABIČ je na ljubljanski filozofski fakulteti študiral primerjalno književnost, nato pa postal svobodni književnik. Bil je član uredništev Tribune in Problemov ter sodelavec skupin OHO in Katalog. Napisal je dramo “Odrska pripoved o Mladem Junaku” in dve radijski igri, uveljavil pa se je predvsem s krajšo prozo. Besedila so jezikovno in fabulativno izvirna in eksperimentalna. Izhajal je iz modernistične poetike in pri tem uporabljal najrazličnejše izrazne možnosti: lingvizem, reizem, ludizem, modernizirani tok zavesti in notranji monolog. Prevladuje sanjski svet, v katerega vdirajo drobci prepoznavne resničnosti; značilni so sarkazem, ironija in parodija.
Na različnih natečajih je bil nagrajen za svoje kratke zgodbe, radijsko igro in filmski scenarij, za prvo knjigo “Sonce,sonce,sonce” pa je leta 1972 dobil nagrado beograjskega časopisa Mladost, ki je bila takrat najpomembnejša jugoslovanska nagrada za mlade literate. Med njegova dela sodijo še knjige Poet in polis, Črna luknja in Bitka proti prahu, z zbirko Ljubavne povesti pa se uvršča med predhodnike naše postmodernistične proze. Marko Švabič se je rodil na današnji dan pred 70-imi leti v Ljubljani.
6238 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Matija Benčan, Julij Slapšak, Pino Mlakar, Marko Švabič
Učitelj telesne kulture MATIJA BENČÁN velja za začetnika tekmovalne rokoborbe in dviganja uteži pri nas. Rodil se je na današnji dan leta 1866 v Ljubljani. Kot član ljubljanskega Sokola je leta 1890 postal prvi slovenski poklicni društveni učitelj in načelnik. Ko je češka sokolska zveza ob telovadnih razpisala še samostojna tekmovanja v borilnih veščinah, je leta 1891 nastopil v Pragi in zmagal v borilnem metanju, začetni obliki rokoborbe. Od leta 1893 je Matija Benčan deloval v Celju in se tam ukvarjal tudi z atletiko.
—–
Pisatelj JULIJ SLAPŠAK, po poklicu učitelj, je pisal predvsem mladinsko prozo in jo objavljal v revijah Angelček, Vrtec in Zvonček. Med estetsko bolj izdelanimi besedili je zgodovinska povest “Turki pred svetim Tilnom”. V letih od 1909 do 13 je napisal tudi “Spise Mišjakovega Julčka” – šest zvezkov z 31-imi krajšimi in daljšimi besedili. Pisal je tudi pedagoške in druge strokovne članke ter prevajal. Julij Slapšak se je rodil na današnji dan leta 1874 v Rogačícah na Dolenjskem.
—–
Na današnji dan leta 1907 se je v Novem mestu rodil baletni plesalec, koreograf in pedagog PINO MLAKAR. Na ljubljanski univerzi je študiral matematiko, fiziko in kemijo, se krajši čas ukvarjal s slikarstvom, nato pa se je popolnoma posvetil baletni umetnosti. Med študijem na Koreografskem inštitutu v Hamburgu je spoznal svojo poznejšo soprogo Mario Luiso Pio Beatrice Scholz, s katero sta več kot sedem desetletij delila življenjsko in umetniško pot. Po baletnem ustvarjanju ju je poznala vsa Evropa, koreografski opus, ki sta ga zapustila, pa obsega petdeset baletov, med njimi dvanajst celovečernih. Od teh sta najbolj znana »Vrag na Vasi« in »Lok«; narejena sta bila le za dva plesalca. Slednji je bil zanj in za soprogo Pio njuna življenjska izpoved in najbolj uspela plesna stvaritev. Po koncu druge svetovne vojne sta v Sloveniji postavila profesionalne temelje ljubljanskega baleta in ustanovila baletno šolo, Pino Mlakar pa je petindvajset let kot redni profesor poučeval na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Za svoje delo je med drugim trikrat prejel Prešernovo nagrado in srebrni častni znak svobode Republike Slovenije, postal pa je tudi častni meščan Ljubljane in Novega mesta.
—–
Pisatelj MARKO ŠVABIČ je na ljubljanski filozofski fakulteti študiral primerjalno književnost, nato pa postal svobodni književnik. Bil je član uredništev Tribune in Problemov ter sodelavec skupin OHO in Katalog. Napisal je dramo “Odrska pripoved o Mladem Junaku” in dve radijski igri, uveljavil pa se je predvsem s krajšo prozo. Besedila so jezikovno in fabulativno izvirna in eksperimentalna. Izhajal je iz modernistične poetike in pri tem uporabljal najrazličnejše izrazne možnosti: lingvizem, reizem, ludizem, modernizirani tok zavesti in notranji monolog. Prevladuje sanjski svet, v katerega vdirajo drobci prepoznavne resničnosti; značilni so sarkazem, ironija in parodija.
Na različnih natečajih je bil nagrajen za svoje kratke zgodbe, radijsko igro in filmski scenarij, za prvo knjigo “Sonce,sonce,sonce” pa je leta 1972 dobil nagrado beograjskega časopisa Mladost, ki je bila takrat najpomembnejša jugoslovanska nagrada za mlade literate. Med njegova dela sodijo še knjige Poet in polis, Črna luknja in Bitka proti prahu, z zbirko Ljubavne povesti pa se uvršča med predhodnike naše postmodernistične proze. Marko Švabič se je rodil na današnji dan pred 70-imi leti v Ljubljani.
Eden prvih darovalcev knjig za prvo ljubljansko javno knjižnico Kiparjevo ustvarjanje s kovino Ustanovljena Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
Fizik in eden temeljnih naravnih zakonov Za spremembo podrejenega položaja žensk Zgodovina prevajanja Svetega pisma pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pravna ureditev plovbe po Savi Prva ženska na delovnem mestu dekanje katere izmed naših fakultet Eden od utemeljiteljev naše znanstvene literarne zgodovine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dirigent, zapisan operni ustvarjalnosti Telovadec iz zlate dobe slovenske gimnastike Vojaška vaja dobre tri mesece pred razglasitvijo slovenske samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski škof slovenskega rodu Lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Ljudska pisateljica in njeno delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Obsojenec drugega tržaškega procesa Glasbenikova antologijska dela trajne vrednosti Raziskovalec slovenske moderne
»Zlomljeno sidro« kapitana bojne ladje Soustvarjalec slovenskega glasbenega ekspresionizma Več kot tri desetletja dirigent Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Osebnost avantgardne poezije Diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni kipar z izrazito monumentalno močjo “Koledar amerikanskega Slovenca” Obveznost poslovanja sodišč tudi v slovenskem jeziku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zastopnik Sokolov v Osvobodilni fronti Iz vojaške uniforme v diplomacijo Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skozi dravsko dolino od Budimpešte do Salzburga Raziskovalec življenja na Koroškem, še posebno v Rožu Prvi popis prebivalstva po drugi svetovni vojni *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobila Lattermanov drevored Raziskovalec počitka in brstenja rastlin Jurčičev deseti brat v angleščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Učenec Valentina Vodnika Mentor mladim umetnikom Inovator v čebelarstvu in podjetnik
Zdravnik in zaupnik ruskega carja Pionir klasične kitare pri nas Kantata Stara pravda *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Operni umetnik iz Trsta Prva žrtev nacizma med slovenskimi duhovniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški izgnanec v Slovenskih goricah Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu Leonora iz Piranskega zaliva
Oblast s sankcijami zoper kritike Škofovstvo v znamenju vojne in delitev Socialni realist in upornik proti nacizmu
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prvo smučarsko tekmovanje Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Sestre usmiljenke v slovenskih bolnišnicah nezaželene, v srbskih in makedonskih dobrodošle
Duhovni in gospodarski povezovalec beneških Slovencev Naš mednarodno uveljavljeni montanist Ustavi amandmaji spreminjajo Slovenijo
Neveljaven email naslov