Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gabrijel Tomažič, Uroš Prevoršek
Leta 1850 so v habsburški monarhiji izvedli zadnje štetje prebivalstva po sistemu, ki je veljal še iz časov cesarice Marije Terezije, na današnji dan leta 1857 pa so sprejeli zakon, ki je pomenil velik korak naprej v moderni statistiki. Prejšnja štetja so potekala več mesecev, podatki pa so veljali za dan, ko je komisija popisala določen kraj; v novem zakonu so določili še kritični datum – to je tisti, za katerega so veljali vsi podatki. Prvič so ugotavljali tudi natančno starostno, stanovsko in poklicno strukturo prebivalstva.
Pozneje so zakon dopolnili in po stanovanjskih enotah popisovali še imena in priimke stanovalcev, sorodstveno razmerje z imetnikom stanovanja, spol, datum in kraj rojstva, domovinsko pravico in državljanstvo, veroizpoved, družinski stan, poklic in pridobitno dejavnost oziroma vir preživljanja ter podatke o občevalnem jeziku, morebitnih telesnih hibah in pismenosti. Zadnji popis prebivalstva po tem zakonu, ki je sicer veljal le za avstrijski del Avstro-Ogrske, je bil leta 1910.
—–
GABRIJEL TOMAŽIČ je na ljubljanski filozofski fakulteti doktoriral iz biologije in se izpopolnjeval na Dunaju in v Moskvi. V letih od 1929 do 1972 je bil zaposlen na filozofski oziroma biotehnični fakulteti v Ljubljani, po drugi svetovni vojni kot izredni profesor za botaniko. Več let je predaval tudi tehnično botaniko ter genetiko, gozdarsko ekologijo in fitocenologijo. Ukvarjal se je z genetiko žit ter z rastlinskimi združbami, zlasti gozdnimi in travniškimi. V sodelovanju z gozdarji je med drugim izdelal sedemnajst kart rastlinskih združb, posebno temeljito pa je obdelal borove gozdove. Objavil je vrsto znanstvenih, strokovnih in poljudnoznanstvenih člankov. Gabrijel Tomažič se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Roču na Hrvaškem.
—–
Violinist, dirigent, pedagog in skladatelj UROŠ PREVORŠEK je v Ljubljani diplomiral iz kompozicije in dirigiranja, iz violine pa leta 1939 v Milanu. V letih od 1940 do 45 je bil koncertni mojster simfoničnega orkestra Radia Beograd in vodja njegovega godalnega kvarteta, nato pa dirigent ljubljanskega radijskega orkestra. Bil je profesor violine na srednji glasbeni šoli, na akademiji za glasbo pa profesor teoretičnih predmetov, komorne igre in tudi umetniški vodja akademskega orkestra, s katerim je gostoval v Avstriji, Nemčiji in Italiji. Leta 1955 je postal dirigent novoustanovljenega orkestra Radia Ljubljana in ga vodil enajst let. Kot violinist virtuoz je koncertiral doma in v tujini ter snemal za arhive radijskih postaj.
Uroš Prevoršek, zaslužni profesor ljubljanske univerze in dobitnik Bettetove nagrade, se je rodil na današnji dan leta 1915 v Ljubljani.
—–
Napredek meteorološke znanosti in prakse je že v 19. stoletju terjal dobro organizirano sodelovanje vseh meteorologov in meteoroloških služb po svetu. Sicer je bila mednarodna meteorološka služba ustanovljena že leta 1853, vendar se je njeno delo začelo šele dvajset let pozneje. Bila je neuradna organizacija in njene odločitve niso zavezovale držav. Uradno je bila Svetovna meteorološka organizacija ustanovljena s konvencijo, ki je začela veljati na današnji dan leta 1950, kot posebna organizacija Združenih narodov pa je zaživela slabo leto pozneje s prvim kongresom v Parizu. Od leta 1961 je 23. marec svetovni dan meteorologov.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Gabrijel Tomažič, Uroš Prevoršek
Leta 1850 so v habsburški monarhiji izvedli zadnje štetje prebivalstva po sistemu, ki je veljal še iz časov cesarice Marije Terezije, na današnji dan leta 1857 pa so sprejeli zakon, ki je pomenil velik korak naprej v moderni statistiki. Prejšnja štetja so potekala več mesecev, podatki pa so veljali za dan, ko je komisija popisala določen kraj; v novem zakonu so določili še kritični datum – to je tisti, za katerega so veljali vsi podatki. Prvič so ugotavljali tudi natančno starostno, stanovsko in poklicno strukturo prebivalstva.
Pozneje so zakon dopolnili in po stanovanjskih enotah popisovali še imena in priimke stanovalcev, sorodstveno razmerje z imetnikom stanovanja, spol, datum in kraj rojstva, domovinsko pravico in državljanstvo, veroizpoved, družinski stan, poklic in pridobitno dejavnost oziroma vir preživljanja ter podatke o občevalnem jeziku, morebitnih telesnih hibah in pismenosti. Zadnji popis prebivalstva po tem zakonu, ki je sicer veljal le za avstrijski del Avstro-Ogrske, je bil leta 1910.
—–
GABRIJEL TOMAŽIČ je na ljubljanski filozofski fakulteti doktoriral iz biologije in se izpopolnjeval na Dunaju in v Moskvi. V letih od 1929 do 1972 je bil zaposlen na filozofski oziroma biotehnični fakulteti v Ljubljani, po drugi svetovni vojni kot izredni profesor za botaniko. Več let je predaval tudi tehnično botaniko ter genetiko, gozdarsko ekologijo in fitocenologijo. Ukvarjal se je z genetiko žit ter z rastlinskimi združbami, zlasti gozdnimi in travniškimi. V sodelovanju z gozdarji je med drugim izdelal sedemnajst kart rastlinskih združb, posebno temeljito pa je obdelal borove gozdove. Objavil je vrsto znanstvenih, strokovnih in poljudnoznanstvenih člankov. Gabrijel Tomažič se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Roču na Hrvaškem.
—–
Violinist, dirigent, pedagog in skladatelj UROŠ PREVORŠEK je v Ljubljani diplomiral iz kompozicije in dirigiranja, iz violine pa leta 1939 v Milanu. V letih od 1940 do 45 je bil koncertni mojster simfoničnega orkestra Radia Beograd in vodja njegovega godalnega kvarteta, nato pa dirigent ljubljanskega radijskega orkestra. Bil je profesor violine na srednji glasbeni šoli, na akademiji za glasbo pa profesor teoretičnih predmetov, komorne igre in tudi umetniški vodja akademskega orkestra, s katerim je gostoval v Avstriji, Nemčiji in Italiji. Leta 1955 je postal dirigent novoustanovljenega orkestra Radia Ljubljana in ga vodil enajst let. Kot violinist virtuoz je koncertiral doma in v tujini ter snemal za arhive radijskih postaj.
Uroš Prevoršek, zaslužni profesor ljubljanske univerze in dobitnik Bettetove nagrade, se je rodil na današnji dan leta 1915 v Ljubljani.
—–
Napredek meteorološke znanosti in prakse je že v 19. stoletju terjal dobro organizirano sodelovanje vseh meteorologov in meteoroloških služb po svetu. Sicer je bila mednarodna meteorološka služba ustanovljena že leta 1853, vendar se je njeno delo začelo šele dvajset let pozneje. Bila je neuradna organizacija in njene odločitve niso zavezovale držav. Uradno je bila Svetovna meteorološka organizacija ustanovljena s konvencijo, ki je začela veljati na današnji dan leta 1950, kot posebna organizacija Združenih narodov pa je zaživela slabo leto pozneje s prvim kongresom v Parizu. Od leta 1961 je 23. marec svetovni dan meteorologov.
Šentpavelski benediktinci podelijo posesti v bližini Maribora Kazni za starše, ki otrok niso pošiljali v šolo Slovenska krščanskosocialna zveza za Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eno osrednjih imen povojne slovenske arhitekture Režiser radijskih iger Eden prvih večjih napadov na italijanske okupacijske sile *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konservativna trojica staroslovencev Za Ljutomerom in Žalcem – tretji slovenski tabor v Šempasu Inventarna knjiga ‒ najpomembnejši galerijski dokument *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar – odličen portretist Violončelist in glasbeni pedagog iz Brna Od ilegalnega pevca do igralca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednik Slovenskega biografskega leksikona Vizionar prostorskega razvoja Murske Sobote Dunajsko opozorilo na položaj manjšin *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ptujski strokovnjak za rimsko obdobje »Goriški slavček« – naš največji lirik med Jenkom in moderno Ena najuspešnejših slovenskih jadralnih letalk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Ilirija oživljena« Zapisan koroškemu ljudskemu glasbenemu izročilu »Klub koroških Slovencev«. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi popis prebivalstva po spolu, starosti in stanu Pisec romana o bojih za severno mejo Geologove raziskave slovenskega prostora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo velja za začetnika slovenske arheologije? Svetovna popotnica in pisateljica iz Celja Botanik v raziskavah travinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arhitekt povojnega funkcionalizma. Raziskovalec knjižnega jezika Slovenija stopila v obdobje televizije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi Narodni dom Matematični pedagog širokega slovesa Prvi urednik koroškega »Slovenskega vestnika«
Lutrov »Mali katekizem« za Slovence med Muro in Rabo Študij prava v Ljubljani Goričko postane območje zavarovane narave *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi politik, ki je v kranjskem deželnem zboru govoril samo slovensko Utemeljitelj moderne kirurgije Naš vodilni strokovnjak za zgodovino prometa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi Državno žensko učiteljišče Začetnica medicinske mikrobiologije v Sloveniji V stari nemški rajh napotili drugi transport ukradenih otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Elektrotehnik in varuh narave »Romanja pod sončnim lokom« Košarkarsko slavje pred pol stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usoda enega najbogatejših Slovencev med obema vojnama Škof s Pohorja Prva lopata na gradbišču Narodne in univerzitetne knjižnice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za uveljavitev slovenščine v uradih in na sodiščih Agronom preučuje razvoj slovenskega kmetijstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
V Ljubljani izšel uradni list Ilirskih provinc Mornariški častnik iz Žužemberka Televizijski komentator in športni urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usodnost jožefinske dobe za slovenske samostane Bibliograf, ki je zbral skoraj 350 let naše književne ustvarjalnosti Začetek splošne elektrifikacije Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Telovadno društvo »Južni sokol« Ukinitev slovenskega jezika v šolah Julijske krajine Radijski in Avsenikov pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov