Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Ivan Anton Apostel, Andrej Komac - Mota, Aleksander Sergejevič Puškin
IVAN ANTON APOSTEL z redovnim imenom Bernard Mariborski je kot kapucin živel v različnih štajerskih samostanih. Okoli leta 1760 je po zgledu drugih redovnikov na Kranjskem in Koroškem, ki so se ukvarjali s slovaropisjem, in na podlagi slovarja Hieronima Megiserja sestavil obsežen rokopisni nemško–slovenski slovar z več kot 55.000 besedami. Vanj je prvič v slovenski del v večjem obsegu zapisal tudi vzhodnoštajersko in prekmursko besedje. Napisal je tudi priročnik za previdevanje bolnikov – podeljevanje zakramentov umirajočim. Bernard Mariborski se je rodil na današnji dan leta 1711 v Mariboru
—–
Na Logu v Trenti se je na današnji dan leta 1853 rodil gorski vodnik svetovnega slovesa ANDREJ KOMAC – MOTA, v mladih letih sicer tudi eden najdrznejših divjih lovcev. Od leta 1880 je bil poklicni gorski vodnik nemškega planinskega društva Alpenverein, kar 25 let pa osebni spremljevalec gornika in pisatelja Juliusa Kugyja ter prvi lovski paznik tržaškega bogataša Alberta Boisa, ki je imel v najemu vsa lovišča v Trenti in okolici. Ker je gorski vodnik in nekdanji divji lovec Andrej Komac – Mota postal zelo vesten čuvaj, so mu zaupali še službo paznika v državnih gozdovih Julijskih Alp.
—–
Medicinska sestra ANGELA BOŠKÍN je od leta 1912 kot prva slovenska medicinska sestra delala v dunajski porodniški kliniki. Po prvi svetovni vojni je na Jesenicah ustanovila posvetovalnico za matere z dojenčki, v letih od 1922 do 26 je v Ljubljani predavala na enoletni šoli za medicinske sestre, nato pa je v Trbovljah odprla posvetovalnico za otroke. Za zasluge pri organizaciji dispanzerske dejavnosti in otroških posvetovalnic so ji podelili prvo zlato značko medicinskih sester. Angela Boškin se je rodila na današnji dan leta 1886 v Pevmi na Goriškem.
—–
Z Britanskih otokov se je na današnji dan leta 1944 začela velika zavezniška invazija na obalno območje francoske pokrajine Normandije. Imenovali so jo »Operacija Overlord«. Zavezniške vojaške enote so že prvi dan vzpostavile dve mostišči in tako zagotovile prihod okrepitev. Čez deset dni je bilo v Normandiji že več kot 600.000 zavezniških vojakov in nemški branilci utrjenega atlantskega zidu se niso mogli več upirati. Vrhovni poveljnik te operacije je bil ameriški general Dwight Eisenhower. To i8zkrcanje zavezniške vojske v Normandiji pred 75-imi leti je precej pospešilo konec druge svetovne vojne.
—–
Ruski pesnik ALEKSANDER SERGEJEVIČ PUŠKIN je po končanem liceju dobil službo v zunanjem ministrstvu, toda zaradi liberalnih idej so ga izgnali v južno Rusijo in na Kavkaz. Leta 1831 se je preselil v Sankt Peterburg, se poročil in pet let pozneje padel v dvoboju zaradi ženine časti ali morda kot žrtev političnih spletk. Bil je ena najbolj vsestranskih osebnosti svoje dobe in utemeljitelj najrazličnejših zvrsti v sodobni ruski književnosti. V svojem razvoju je preizkusil različne literarne sloge, še najbliže pa je bil romantiki. Poleg liričnih pesnitev je med drugim napisal zgodovinsko tragedijo Boris Godunov, roman v verzih Jevgenij Onjegin ter povesti Pikova dama in Stotnikova hči. Eden največjih ruskih pesnikov Aleksander Sergejevič Puškin se je rodil na današnji dan pred 220-imi leti v Moskvi.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Ivan Anton Apostel, Andrej Komac - Mota, Aleksander Sergejevič Puškin
IVAN ANTON APOSTEL z redovnim imenom Bernard Mariborski je kot kapucin živel v različnih štajerskih samostanih. Okoli leta 1760 je po zgledu drugih redovnikov na Kranjskem in Koroškem, ki so se ukvarjali s slovaropisjem, in na podlagi slovarja Hieronima Megiserja sestavil obsežen rokopisni nemško–slovenski slovar z več kot 55.000 besedami. Vanj je prvič v slovenski del v večjem obsegu zapisal tudi vzhodnoštajersko in prekmursko besedje. Napisal je tudi priročnik za previdevanje bolnikov – podeljevanje zakramentov umirajočim. Bernard Mariborski se je rodil na današnji dan leta 1711 v Mariboru
—–
Na Logu v Trenti se je na današnji dan leta 1853 rodil gorski vodnik svetovnega slovesa ANDREJ KOMAC – MOTA, v mladih letih sicer tudi eden najdrznejših divjih lovcev. Od leta 1880 je bil poklicni gorski vodnik nemškega planinskega društva Alpenverein, kar 25 let pa osebni spremljevalec gornika in pisatelja Juliusa Kugyja ter prvi lovski paznik tržaškega bogataša Alberta Boisa, ki je imel v najemu vsa lovišča v Trenti in okolici. Ker je gorski vodnik in nekdanji divji lovec Andrej Komac – Mota postal zelo vesten čuvaj, so mu zaupali še službo paznika v državnih gozdovih Julijskih Alp.
—–
Medicinska sestra ANGELA BOŠKÍN je od leta 1912 kot prva slovenska medicinska sestra delala v dunajski porodniški kliniki. Po prvi svetovni vojni je na Jesenicah ustanovila posvetovalnico za matere z dojenčki, v letih od 1922 do 26 je v Ljubljani predavala na enoletni šoli za medicinske sestre, nato pa je v Trbovljah odprla posvetovalnico za otroke. Za zasluge pri organizaciji dispanzerske dejavnosti in otroških posvetovalnic so ji podelili prvo zlato značko medicinskih sester. Angela Boškin se je rodila na današnji dan leta 1886 v Pevmi na Goriškem.
—–
Z Britanskih otokov se je na današnji dan leta 1944 začela velika zavezniška invazija na obalno območje francoske pokrajine Normandije. Imenovali so jo »Operacija Overlord«. Zavezniške vojaške enote so že prvi dan vzpostavile dve mostišči in tako zagotovile prihod okrepitev. Čez deset dni je bilo v Normandiji že več kot 600.000 zavezniških vojakov in nemški branilci utrjenega atlantskega zidu se niso mogli več upirati. Vrhovni poveljnik te operacije je bil ameriški general Dwight Eisenhower. To i8zkrcanje zavezniške vojske v Normandiji pred 75-imi leti je precej pospešilo konec druge svetovne vojne.
—–
Ruski pesnik ALEKSANDER SERGEJEVIČ PUŠKIN je po končanem liceju dobil službo v zunanjem ministrstvu, toda zaradi liberalnih idej so ga izgnali v južno Rusijo in na Kavkaz. Leta 1831 se je preselil v Sankt Peterburg, se poročil in pet let pozneje padel v dvoboju zaradi ženine časti ali morda kot žrtev političnih spletk. Bil je ena najbolj vsestranskih osebnosti svoje dobe in utemeljitelj najrazličnejših zvrsti v sodobni ruski književnosti. V svojem razvoju je preizkusil različne literarne sloge, še najbliže pa je bil romantiki. Poleg liričnih pesnitev je med drugim napisal zgodovinsko tragedijo Boris Godunov, roman v verzih Jevgenij Onjegin ter povesti Pikova dama in Stotnikova hči. Eden največjih ruskih pesnikov Aleksander Sergejevič Puškin se je rodil na današnji dan pred 220-imi leti v Moskvi.
Iz zgodovine nesreč v naših gorah Trener na poti do olimpijskih odličij Ko so v Ljutomeru dobili prvo povsem drugačno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Samorasla pesnica in pisateljica Ameriška pšenica preprečila lakoto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ustvarjalec slovenske radijske ure v Chicagu Vojaški premiki na Koroškem Politični spor namesto avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prevajalec literature in filozofskih razprav Ustanovitelj oddelka za psihologijo Direktorica Inštituta za načrtovanje družine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alpski vršaci in njihova prvič izmerjena nadmorska višina Montiran politični proces razveljavljen po 44 letih Nacisti odvzeli staršem 650 otrok
Mejnik v razvoju ljubljanske drame Iz gledališča na politični sodni proces Vojna svetovnih razsežnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Igralkina neposrednost in mladostni čar Gospodarstvenik razvije največje gumarsko podjetje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zasluge za ljubljansko univerzo Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Začetnik astronomskega observatorija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
"Bukve za učenke porodničarstva" Vroče poletje leta 1916 ob Soči Zakon o mestnih občinah v nekdanji Dravski banovini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Satirik razjaril gospodo Sodobne geofizikalne metode Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arhitekt »malega nebotičnika« v Ljubljani »Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev« Uspehi z diatonično harmoniko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Osrednje ime naše predvojne statistike Ustanoviteljica otroškega oddelka klinike za bolezni ušes, nosu in grla v Ljubljani
Glasbenica in likovnica Partizansko letališče v Loški dolini Prvi povojni popis prebivalstva
Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis «Ave, triumphator!« Zborovodja in zbiratelj rožanskih ljudskih pesmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtovčeva spodbuda Prešernu Eden od pobudnikov Narodnega sveta koroških Slovencev Naš utemeljitelj družboslovne smeri antropologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Komponiral po Župančičevih Basist Slovenskega okteta Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo
Doba čitalništva in prebujena narodna zavest Primorski prostovoljec v boju za meje Dve desetletji dirigent simfonikov naše RTV hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najizrazitejši slovenski portretist svoje dobe Brigadni general z Mote pri Ljutomeru Operna primadona iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar, ki je ustvaril Prešernov spomenik v Ljubljani Utemeljitelj naše filmske publicistike Nosilec sodobne miselnosti in pristopa k alpinizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – pozabljena slovenska pisava prve polovice 19. stoletja “O pregovorih in prilikah, še posebno slovenskih” Temeljni kamen za današnji Narodni in Prirodoslovni muzej Slovenije
Neveljaven email naslov