Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Josef Ressel, Valentin Stanič, Jožef Pajek, Oriana Fallaci
Na današnji dan leta 1793 se je v Chrudimu na Češkem rodil gozdar in izumitelj JOSEF RESSEL. Bil je zelo izobražen človek, saj je študiral knjigovodstvo, kmetijstvo, farmacijo, mehaniko, hidravliko, arhitekturo in gozdarstvo. Kot gozdar je začel delati v Pleterjah, nato je bil ilirski gozdarski podmojster v Ljubljani in primorski gozdarski mojster v Trstu. Kot gozdni nadzornik in načrtovalec je premeril Krakovski gozd in izdelal načrt za omrežje gozdnih cest, med prvimi pa se je zavzemal za pogozdovanje opustošene Istre ter prispeval veliko izboljšav v poljedelstvu, svilogojstvu, čebelarstvu in živinoreji.
Bil je vsestranski izumitelj. Izumljal je predmete za vsakdanjo rabo in vojaške tehnične predmete, zlasti pa se je posvetil ladijskemu pogonu. Med službovanjem na Slovenskem je začel razvijati ladijski vijak in ga leta 1827 tudi patentiral. Ta izum je pomenil pravo revolucijo v razvoju ladjedelstva. Josefa Ressla štejejo za svojega Čehi (rodil se je na Češkem), Nemci (njegov oče je bil češki Nemec), Avstrijci (živel je v habsburški monarhiji), Italijani (deset let je živel v Benetkah in Trstu, kjer je bil kot lesarski strokovnjak zaposlen pri mornarici), Hrvati (več let je bil med drugim predstojnik mornariške gozdne agenture za Istro in Krk) in Slovenci. Pokopan je na ljubljanskem Navju.
—–
Veliki ljubitelj planin, preporoditelj in pesnik Valentin Stanič je kot samohodec in prvopristopnik (zlasti z vzponi v salzburških gorah) sodil v vrh takratne evropske alpinistike. Veljal je za prvega alpinista v Vzhodnih Alpah, ki ni najemal gorskih vodnikov. Tako se je na današnji dan leta 1802 brez vodnika kot prvi turist povzpel na avstrijski Grossglockner, Veliki Klek. Osem let pozneje je Valentin Stanič kot četrti turist stopil tudi na Triglav in temu najvišjemu vrhu Julijskih Alp izmeril tudi višino.
—–
Folklorist in zgodovinar JOŽEF PAJEK je iz bogoslovja doktoriral leta 1870 v Gradcu, pozneje pa je bil stolni kanonik in predavatelj moralne teologije na mariborskem bogoslovju. Ukvarjal se je tudi z narodopisjem ter slovstveno in cerkveno zgodovino. Na slovenskem Štajerskem je zbiral bajeslovno gradivo, ljudsko življenje pa je zajel v črticah. V etnološkem leksikonu je pri abecedno urejeni obdelavi posameznih šeg, praznovanj, vraž in verovanj navedel tudi precej ljudskih pesmi. Jožef Pajek se je rodil na današnji dan leta 1843 na Prežigalu pri Slovenskih Konjicah.
—–
Italijanska novinarka in pisateljica ORIANA FALLACI je postala znana v zgodnjih šestdesetih letih prejšnjega stoletja kot vojna poročevalka – sprva predvsem iz ameriško-vietnamske vojne, poznej pa tudi z Bližnjega vzhoda in iz Južne Amerike. O tem je napisala več zelo odmevnih knjig, ki so jih prevedli v trideset jezikov. Kot novinarka si je ustvarila mednarodni ugled s še odmevnejšimi provokativnimi intervjuji s skoraj vsemi najpomembnejšimi politiki tistega časa; med drugim z Jaserjem Arafatom, Fidelom Castrom, Henryjem Kissingerjem, Goldo Meir in Indiro Ghandi.
Kot prvi zahodni novinarki je Fallacijevi leta 1979 uspelo opraviti pogovor z iranskim ajatolo Homeinijem, ki ga je presenetila z vprašanji o emancipaciji žensk v muslimanskem svetu. Po terorističnem napadu na New York septembra leta 2001 je napisala nekaj izjemno odmevnih publicističnih del in celo romanov, v katerih se je predvsem kritično in po mnenju mnogih tudi pristransko lotila islama in zlasti njegovega odnosa do “zahodnega sveta”. Oriana Fallaci se je rodila na današnji dan pred 90-imi leti v Firencah v Italiji.
6242 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Josef Ressel, Valentin Stanič, Jožef Pajek, Oriana Fallaci
Na današnji dan leta 1793 se je v Chrudimu na Češkem rodil gozdar in izumitelj JOSEF RESSEL. Bil je zelo izobražen človek, saj je študiral knjigovodstvo, kmetijstvo, farmacijo, mehaniko, hidravliko, arhitekturo in gozdarstvo. Kot gozdar je začel delati v Pleterjah, nato je bil ilirski gozdarski podmojster v Ljubljani in primorski gozdarski mojster v Trstu. Kot gozdni nadzornik in načrtovalec je premeril Krakovski gozd in izdelal načrt za omrežje gozdnih cest, med prvimi pa se je zavzemal za pogozdovanje opustošene Istre ter prispeval veliko izboljšav v poljedelstvu, svilogojstvu, čebelarstvu in živinoreji.
Bil je vsestranski izumitelj. Izumljal je predmete za vsakdanjo rabo in vojaške tehnične predmete, zlasti pa se je posvetil ladijskemu pogonu. Med službovanjem na Slovenskem je začel razvijati ladijski vijak in ga leta 1827 tudi patentiral. Ta izum je pomenil pravo revolucijo v razvoju ladjedelstva. Josefa Ressla štejejo za svojega Čehi (rodil se je na Češkem), Nemci (njegov oče je bil češki Nemec), Avstrijci (živel je v habsburški monarhiji), Italijani (deset let je živel v Benetkah in Trstu, kjer je bil kot lesarski strokovnjak zaposlen pri mornarici), Hrvati (več let je bil med drugim predstojnik mornariške gozdne agenture za Istro in Krk) in Slovenci. Pokopan je na ljubljanskem Navju.
—–
Veliki ljubitelj planin, preporoditelj in pesnik Valentin Stanič je kot samohodec in prvopristopnik (zlasti z vzponi v salzburških gorah) sodil v vrh takratne evropske alpinistike. Veljal je za prvega alpinista v Vzhodnih Alpah, ki ni najemal gorskih vodnikov. Tako se je na današnji dan leta 1802 brez vodnika kot prvi turist povzpel na avstrijski Grossglockner, Veliki Klek. Osem let pozneje je Valentin Stanič kot četrti turist stopil tudi na Triglav in temu najvišjemu vrhu Julijskih Alp izmeril tudi višino.
—–
Folklorist in zgodovinar JOŽEF PAJEK je iz bogoslovja doktoriral leta 1870 v Gradcu, pozneje pa je bil stolni kanonik in predavatelj moralne teologije na mariborskem bogoslovju. Ukvarjal se je tudi z narodopisjem ter slovstveno in cerkveno zgodovino. Na slovenskem Štajerskem je zbiral bajeslovno gradivo, ljudsko življenje pa je zajel v črticah. V etnološkem leksikonu je pri abecedno urejeni obdelavi posameznih šeg, praznovanj, vraž in verovanj navedel tudi precej ljudskih pesmi. Jožef Pajek se je rodil na današnji dan leta 1843 na Prežigalu pri Slovenskih Konjicah.
—–
Italijanska novinarka in pisateljica ORIANA FALLACI je postala znana v zgodnjih šestdesetih letih prejšnjega stoletja kot vojna poročevalka – sprva predvsem iz ameriško-vietnamske vojne, poznej pa tudi z Bližnjega vzhoda in iz Južne Amerike. O tem je napisala več zelo odmevnih knjig, ki so jih prevedli v trideset jezikov. Kot novinarka si je ustvarila mednarodni ugled s še odmevnejšimi provokativnimi intervjuji s skoraj vsemi najpomembnejšimi politiki tistega časa; med drugim z Jaserjem Arafatom, Fidelom Castrom, Henryjem Kissingerjem, Goldo Meir in Indiro Ghandi.
Kot prvi zahodni novinarki je Fallacijevi leta 1979 uspelo opraviti pogovor z iranskim ajatolo Homeinijem, ki ga je presenetila z vprašanji o emancipaciji žensk v muslimanskem svetu. Po terorističnem napadu na New York septembra leta 2001 je napisala nekaj izjemno odmevnih publicističnih del in celo romanov, v katerih se je predvsem kritično in po mnenju mnogih tudi pristransko lotila islama in zlasti njegovega odnosa do “zahodnega sveta”. Oriana Fallaci se je rodila na današnji dan pred 90-imi leti v Firencah v Italiji.
Glas Mojčine pesmi iz prvega filma o Kekcu Radoslava Premrl: »Moj brat Janko - Vojko« Mariborski tovarnar – rešitelj Judov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki se je približal ljudskemu občutju Povesti o razkroju patriarhalnega življenja Strokovnjak za geotehnična vprašanja
Tržaško-koprski škof in jezikoslovec Gradbenik o trajnosti materiala in konstrukcij Operna pevka in pedagoginja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najstarejša ohranjena gledališka stavba na Slovenskem Ljubljanski župan – prvi jugoslovanski diplomat v Pragi Raziskovalec glasbene teorije in vzgoje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Politik in javni delavec mora biti gmotno neodvisen« Prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom 56 let po prvi Slovenija dobi drugo univerzo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik raziskovalec Kamniško - Savinjskih Alp Trpljenje primorskega ljudstva v literaturi Nacisti razglasijo Pohorje za zaprto območje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Otomanska nevarnost z dunajske smeri Zborovodja slovenskih študentov v Gradcu Zoper elektrarno, ki bi potopila 9 kilometrov doline Soče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan vrnitve Primorske k matični domovini Čitalnica pri tržaškem Svetem Jakobu Bled gosti prvi festival jugoslovanskega jazza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Herbarij z dva tisoč rastlinami Prvi zemljevid slovenskih narečij Zdravniška pot od Gorice do San Francisca
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Potomec bošnjaških ubežnikov – hrvaški svetniški kandidat V 20-ih letih posneli 21 celovečernih filmov Pomembna odkritja zdravnika iz Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vojni minister Avstro-ogrske monarhije Prva letalska nesreča civilnega letala pri nas Besedila za več kot 600 skladb *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca Zoolog, ki je odkopaval néveljskega mamuta Partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skrb za slovenske izseljence v Latinski Ameriki Polemike glede razgaljene muze nad Prešernovo glavo “Ali res mora kmet samo ubogati?” *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in žensko vprašanje Strokovnjak za komunistične države v Kongresni knjižnici v Washingtonu Ena največjih kemičnih tovarn na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Knafljevega štipendista do diplomata Na ljubljanskem in tržaškem odru Prvi življenjepis škofa Slomška *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Odlok o prepovedi uporabe slovenskega jezika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Drugi slovenski tabor tudi o lastni univerzi Ustanovitelj laboratorija za medicinsko elektroniko in biokibernetiko Zborovanje na Okroglici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo za preučevanje zgodovine Strokovnjak za umetnost med gotiko in barokom Operni pevec – mojster basovskih vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisatelj in naravoslovec Škof preselil škofijski sedež ob Dravi navzdol Kamniška izjava iz leta 1938 – še vedno aktualna
Neveljaven email naslov