Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

14. oktober

14.10.2019

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Karel Frančišek Remb, schoenbrunski mir, narodnoprebudno gibanje

Slikar  KAREL  FRANČIŠEK  REMB  je po začetnem uku slikarstva pri očetu Janezu Juriju okoli leta 1703 odšel v Gradec h grofu Attemsu, ki ga je najel za slikarsko opremo svoje nove palače in ga tudi poslal na šolanje v Italijo. Od tam je odšel na Dunaj in leta 1715 postal ravnatelj Lichtensteinove galerije. Delal je predvsem za zgornjeavstrijske samostane, pomembno naročilo pa je bila tudi slika za novo cerkev svetega Petra na Dunaju.

V Sloveniji so Rembova dela znana le v nadškofijskem ordinariatu in Šentjakobski cerkvi v Ljubljani, polg teh pa še dve mitološki sliki, ki naj bi izvirali iz Attemsove palače v Gradcu, nekateri poznavalci pa mu pripisujejo tudi poslikavo viteške dvorane v brežiškem gradu; pod freskami podpisa sicer ni, toda slikar je v stenske motive vključil svoj celopostavni avtoportret, ki naj bi tako poudaril pomembnost poslikave. Karel Frančišek Remb sodi v prvi rod avstrijskih baročnih slikarjev, v razvoj baroka na Slovenskem pa organsko ni vključen. Rodil se je na današnji dan leta 1675 v Radovljici.

—–

Na delu ozemlja, ki ga je morala Avstrija po sklenjenem “Schoenbrunskem miru”  prepustiti Franciji, je Napoleon na današnji dan ored 210-imi leti podpisal ukaz o ustanovitvi območja s posebnim statusom – imenoval ga je Ilirske province, podrejeno pa je bilo neposredno francoski osrednji vladi. Obsegalo je zahodno Koroško z Beljakom,  Goriško, Trst z okolico, Istro, del Hrvaške s Karlovcem, Dalmacijo z Zadrom, Dubrovniško republiko in Boko Kotorsko. Upravno in kulturno središče provinc je postala Ljubljana.

Namen te teritorialne tvorbe ni bila obnova slovanske Ilirije, kot je v »Iliriji oživljeni« leta 1811 zapisal Valentin Vodnik, pač pa naj bi z njo ob jadranski obali nastalo tamponsko območje, s katerim bi bile nemške dežele odrezane od morja, čez Istro in Dalmacijo pa bi se vzpostavila neposredna kopenska pot med Francijo in Bližnjim Vzhodom.

Kljub nezadovoljstvu slovenskega prebivalstva zaradi hude  gospodarske krize (trgovanje z avstrijskimi deželami je bilo namreč onemogočeno) ter zaradi novih davčnih bremen in rekrutiranja moških v francosko vojsko, je bila štiriletna francoska oblast vendarle dokaj pomembna za razvoj slovenskega jezika in kulture.

Šolam na osnovni in srednji stopnji je maršal August Marmont, prvi generalni guverner provinc, omogočil pouk v slovenščini, za učbenike pa je poskrbel Valentín Vodnik. Med drugim je takrat izdal prvo slovensko slovnico, napisano v slovenskem jeziku – »Pismenost ali gramatiko za prve šole«. Vodnik je postal tudi ravnatelj na nižji gimnaziji ter ravnatelj  ljudskih  in  rokodelskih  šol.

Vključitev slovenskih dežel v Ilirske province je pomembno vplivala na razvoj narodnoprebudnega gibanja, toda Avstrija je po zmagi nad Napoleonom leta 1813  spet zavzela svoj prejšnji položaj oblastnika in popolnega gospodarja.

—–

Na obdobje Ilirskih provinc na našem ozemlju od leta 1809 do 1813 spominja v Ljubljani tudi tako imenovani Ilirski steber. Pobudo za njegovo postavitev je konec 30-ih let prejšnjega stoletja dala Glasbena matica, celotno ureditev območja spomenika v bližini Križank na današnjem Trgu francoske revolucije pa je zasnoval arhitekt Jože Plečnik. Spomenik iz hvarskega marmorja je visok 13 metrov. Na njegovi južni strani je pritrjena pozlačena bronasta  glava  Ilirije,  na  severni  Napoleonova  z  lovorovim  vencem,  delo kiparja Lojzeta Dolinarja, na zahodni strani pa pozlačena palmova veja, darilo francoske republike. Vrh stebra krasi pozlačen bakren grb v obliki polmeseca s tremi zvezdami.

Med napisi na vseh straneh stebra so tudi Vodnikovi verzi iz pesmi “Ilirija oživljena” v slavo cesarja in Ilirskih provinc, ter pojasnilo, da so v temeljih spomenika shranjeni posmrtni ostanki neznanega francoskega vojaka. Izgrebli so jih na obronkih med Nadgorico in Črnučami pri Ljubljani, kjer je leta 1813 padlo več Francozov. Ilirski steber so z veliko slovesnostjo odkrili na današnji dan pred 90-imi leti.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

14. oktober

14.10.2019

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Karel Frančišek Remb, schoenbrunski mir, narodnoprebudno gibanje

Slikar  KAREL  FRANČIŠEK  REMB  je po začetnem uku slikarstva pri očetu Janezu Juriju okoli leta 1703 odšel v Gradec h grofu Attemsu, ki ga je najel za slikarsko opremo svoje nove palače in ga tudi poslal na šolanje v Italijo. Od tam je odšel na Dunaj in leta 1715 postal ravnatelj Lichtensteinove galerije. Delal je predvsem za zgornjeavstrijske samostane, pomembno naročilo pa je bila tudi slika za novo cerkev svetega Petra na Dunaju.

V Sloveniji so Rembova dela znana le v nadškofijskem ordinariatu in Šentjakobski cerkvi v Ljubljani, polg teh pa še dve mitološki sliki, ki naj bi izvirali iz Attemsove palače v Gradcu, nekateri poznavalci pa mu pripisujejo tudi poslikavo viteške dvorane v brežiškem gradu; pod freskami podpisa sicer ni, toda slikar je v stenske motive vključil svoj celopostavni avtoportret, ki naj bi tako poudaril pomembnost poslikave. Karel Frančišek Remb sodi v prvi rod avstrijskih baročnih slikarjev, v razvoj baroka na Slovenskem pa organsko ni vključen. Rodil se je na današnji dan leta 1675 v Radovljici.

—–

Na delu ozemlja, ki ga je morala Avstrija po sklenjenem “Schoenbrunskem miru”  prepustiti Franciji, je Napoleon na današnji dan ored 210-imi leti podpisal ukaz o ustanovitvi območja s posebnim statusom – imenoval ga je Ilirske province, podrejeno pa je bilo neposredno francoski osrednji vladi. Obsegalo je zahodno Koroško z Beljakom,  Goriško, Trst z okolico, Istro, del Hrvaške s Karlovcem, Dalmacijo z Zadrom, Dubrovniško republiko in Boko Kotorsko. Upravno in kulturno središče provinc je postala Ljubljana.

Namen te teritorialne tvorbe ni bila obnova slovanske Ilirije, kot je v »Iliriji oživljeni« leta 1811 zapisal Valentin Vodnik, pač pa naj bi z njo ob jadranski obali nastalo tamponsko območje, s katerim bi bile nemške dežele odrezane od morja, čez Istro in Dalmacijo pa bi se vzpostavila neposredna kopenska pot med Francijo in Bližnjim Vzhodom.

Kljub nezadovoljstvu slovenskega prebivalstva zaradi hude  gospodarske krize (trgovanje z avstrijskimi deželami je bilo namreč onemogočeno) ter zaradi novih davčnih bremen in rekrutiranja moških v francosko vojsko, je bila štiriletna francoska oblast vendarle dokaj pomembna za razvoj slovenskega jezika in kulture.

Šolam na osnovni in srednji stopnji je maršal August Marmont, prvi generalni guverner provinc, omogočil pouk v slovenščini, za učbenike pa je poskrbel Valentín Vodnik. Med drugim je takrat izdal prvo slovensko slovnico, napisano v slovenskem jeziku – »Pismenost ali gramatiko za prve šole«. Vodnik je postal tudi ravnatelj na nižji gimnaziji ter ravnatelj  ljudskih  in  rokodelskih  šol.

Vključitev slovenskih dežel v Ilirske province je pomembno vplivala na razvoj narodnoprebudnega gibanja, toda Avstrija je po zmagi nad Napoleonom leta 1813  spet zavzela svoj prejšnji položaj oblastnika in popolnega gospodarja.

—–

Na obdobje Ilirskih provinc na našem ozemlju od leta 1809 do 1813 spominja v Ljubljani tudi tako imenovani Ilirski steber. Pobudo za njegovo postavitev je konec 30-ih let prejšnjega stoletja dala Glasbena matica, celotno ureditev območja spomenika v bližini Križank na današnjem Trgu francoske revolucije pa je zasnoval arhitekt Jože Plečnik. Spomenik iz hvarskega marmorja je visok 13 metrov. Na njegovi južni strani je pritrjena pozlačena bronasta  glava  Ilirije,  na  severni  Napoleonova  z  lovorovim  vencem,  delo kiparja Lojzeta Dolinarja, na zahodni strani pa pozlačena palmova veja, darilo francoske republike. Vrh stebra krasi pozlačen bakren grb v obliki polmeseca s tremi zvezdami.

Med napisi na vseh straneh stebra so tudi Vodnikovi verzi iz pesmi “Ilirija oživljena” v slavo cesarja in Ilirskih provinc, ter pojasnilo, da so v temeljih spomenika shranjeni posmrtni ostanki neznanega francoskega vojaka. Izgrebli so jih na obronkih med Nadgorico in Črnučami pri Ljubljani, kjer je leta 1813 padlo več Francozov. Ilirski steber so z veliko slovesnostjo odkrili na današnji dan pred 90-imi leti.


01.04.2023

6. april - Črtomir Nagode, v smrt zaradi lažnih obtožb

Ptuj dobil prvi časopis v slovenskem jeziku Jutro cvetne nedelje prineslo vojno Epidemija črnih koz *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.04.2023

5. april - kuharska spretnost redovnice sestre Vendeline

Bajeslovje, verovanje in vraže koroškega etnologa Slikar – eden prvih talcev na Slovenskem Pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.04.2023

4. april - pred 140 leti je v Mariboru zasvetila prva električna žarnica pri nas

Prevajalec Shakespeara iz Dravske doline Koroški časnikar in pesnik 140 let tehnične rabe električne energije pri nas Osebnostni pečat slovenski arhitektur *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.04.2023

3. april - Jože Potrč, zdravnik pri mednarodni organizaciji za delo

Ustanovitelj prvega deželnega društva za pomoč pljučnim bolnikom Otroške pesmi “Za vesele in žalostne čase” Prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.03.2023

2. april - Ciril Debevec, režiser, igralec, publicist in pedagog

Slovaški geolog raziskuje po Kranjskem in Štajerskem Režiser in razvoj našega dramskega gledališča Poveljnik Šaleške partizanske skupine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.03.2023

1. april - prvoaprilska iz leta 1931

“Naš jezik je slovenski, zato, če v cerkvi nucaš italijanskega, se sam sebe ponižaš” Od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.03.2023

31. marec - prof. dr. Jože Hlebanja, strojnik in konstruktor

Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja Ne topovska krogla z Laškega – »izpodnebnik« iz vesolja Prvo gledališče ročnih lutk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.03.2023

30. marec - Filip Terč, začetnik apiterapije v srednji Evropi

Slikarska družina iz Kamnika Gledališčnik, satirik in aforist Sodobni koncepti nege bolnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.03.2023

29. marec - Rudolf Maister, ena osrednjih osebnosti naše zgodovine

Inovator v zdravstvu 17. stoletja Kaj je rebrinčevolistna hladnikija ali hladnikovka? Nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah


26.03.2023

28. marec - Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki

Gospodarska uspešnost – pogoj za neodvisnost družbe in posameznika Zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Kuharski mojster in njegova knjiga


27.03.2023

27. marec - štiri desetletja novodobnega pomikanja urinih kazalcev

Véliki tolminski punt Več kot le alpinist Eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.03.2023

26. marec - najhujši poraz italijanske okupacijske vojske na Slovenskem

Visokošolski učitelj fizike s polstoletnim stažem Zdravnik v vrstah narodnoosvobodilne vojske Več kot le idrijski psihiater *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.03.2023

25. marec - dr. Franc Kovačič in mirovna konferanca v Parizu 

Eden prvih darovalcev knjig za prvo ljubljansko javno knjižnico Kiparjevo ustvarjanje s kovino Ustanovljena Zveza slovenskih organizacij na Koroškem


19.03.2023

24. marec - začetek helikopterskega reševanja ponesrečenih v Slovenskih gorah

Fizik in eden temeljnih naravnih zakonov Za spremembo podrejenega položaja žensk Zgodovina prevajanja Svetega pisma pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.03.2023

23. marec - diplomatsko delo Rudija Čačinoviča

Prva pravna ureditev plovbe po Savi Prva ženska na delovnem mestu dekanje katere izmed naših fakultet Eden od utemeljiteljev naše znanstvene literarne zgodovine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.03.2023

22. marec - Ivan Minatti: »Odkar vem zanjo, sem kot avgustovska noč …«

Dirigent, zapisan operni ustvarjalnosti Telovadec iz zlate dobe slovenske gimnastike Vojaška vaja dobre tri mesece pred razglasitvijo slovenske samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.03.2023

21. marec - partizanski poveljnik z Menine planine

Dunajski škof slovenskega rodu Lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Ljudska pisateljica in njeno delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.03.2023

20. marec - začetki sistematičnega opazovanja vremena pri nas

Obsojenec drugega tržaškega procesa Glasbenikova antologijska dela trajne vrednosti Raziskovalec slovenske moderne


12.03.2023

19. marec - fašistični zločin pri Strunjanu

»Zlomljeno sidro« kapitana bojne ladje Soustvarjalec slovenskega glasbenega ekspresionizma Več kot tri desetletja dirigent Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.03.2023

18. marec - Celjani v mirovni misiji na Kreti

Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Osebnost avantgardne poezije Diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 30 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov