Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Karel Frančišek Remb, schoenbrunski mir, narodnoprebudno gibanje
Slikar KAREL FRANČIŠEK REMB je po začetnem uku slikarstva pri očetu Janezu Juriju okoli leta 1703 odšel v Gradec h grofu Attemsu, ki ga je najel za slikarsko opremo svoje nove palače in ga tudi poslal na šolanje v Italijo. Od tam je odšel na Dunaj in leta 1715 postal ravnatelj Lichtensteinove galerije. Delal je predvsem za zgornjeavstrijske samostane, pomembno naročilo pa je bila tudi slika za novo cerkev svetega Petra na Dunaju.
V Sloveniji so Rembova dela znana le v nadškofijskem ordinariatu in Šentjakobski cerkvi v Ljubljani, polg teh pa še dve mitološki sliki, ki naj bi izvirali iz Attemsove palače v Gradcu, nekateri poznavalci pa mu pripisujejo tudi poslikavo viteške dvorane v brežiškem gradu; pod freskami podpisa sicer ni, toda slikar je v stenske motive vključil svoj celopostavni avtoportret, ki naj bi tako poudaril pomembnost poslikave. Karel Frančišek Remb sodi v prvi rod avstrijskih baročnih slikarjev, v razvoj baroka na Slovenskem pa organsko ni vključen. Rodil se je na današnji dan leta 1675 v Radovljici.
—–
Na delu ozemlja, ki ga je morala Avstrija po sklenjenem “Schoenbrunskem miru” prepustiti Franciji, je Napoleon na današnji dan ored 210-imi leti podpisal ukaz o ustanovitvi območja s posebnim statusom – imenoval ga je Ilirske province, podrejeno pa je bilo neposredno francoski osrednji vladi. Obsegalo je zahodno Koroško z Beljakom, Goriško, Trst z okolico, Istro, del Hrvaške s Karlovcem, Dalmacijo z Zadrom, Dubrovniško republiko in Boko Kotorsko. Upravno in kulturno središče provinc je postala Ljubljana.
Namen te teritorialne tvorbe ni bila obnova slovanske Ilirije, kot je v »Iliriji oživljeni« leta 1811 zapisal Valentin Vodnik, pač pa naj bi z njo ob jadranski obali nastalo tamponsko območje, s katerim bi bile nemške dežele odrezane od morja, čez Istro in Dalmacijo pa bi se vzpostavila neposredna kopenska pot med Francijo in Bližnjim Vzhodom.
Kljub nezadovoljstvu slovenskega prebivalstva zaradi hude gospodarske krize (trgovanje z avstrijskimi deželami je bilo namreč onemogočeno) ter zaradi novih davčnih bremen in rekrutiranja moških v francosko vojsko, je bila štiriletna francoska oblast vendarle dokaj pomembna za razvoj slovenskega jezika in kulture.
Šolam na osnovni in srednji stopnji je maršal August Marmont, prvi generalni guverner provinc, omogočil pouk v slovenščini, za učbenike pa je poskrbel Valentín Vodnik. Med drugim je takrat izdal prvo slovensko slovnico, napisano v slovenskem jeziku – »Pismenost ali gramatiko za prve šole«. Vodnik je postal tudi ravnatelj na nižji gimnaziji ter ravnatelj ljudskih in rokodelskih šol.
Vključitev slovenskih dežel v Ilirske province je pomembno vplivala na razvoj narodnoprebudnega gibanja, toda Avstrija je po zmagi nad Napoleonom leta 1813 spet zavzela svoj prejšnji položaj oblastnika in popolnega gospodarja.
—–
Na obdobje Ilirskih provinc na našem ozemlju od leta 1809 do 1813 spominja v Ljubljani tudi tako imenovani Ilirski steber. Pobudo za njegovo postavitev je konec 30-ih let prejšnjega stoletja dala Glasbena matica, celotno ureditev območja spomenika v bližini Križank na današnjem Trgu francoske revolucije pa je zasnoval arhitekt Jože Plečnik. Spomenik iz hvarskega marmorja je visok 13 metrov. Na njegovi južni strani je pritrjena pozlačena bronasta glava Ilirije, na severni Napoleonova z lovorovim vencem, delo kiparja Lojzeta Dolinarja, na zahodni strani pa pozlačena palmova veja, darilo francoske republike. Vrh stebra krasi pozlačen bakren grb v obliki polmeseca s tremi zvezdami.
Med napisi na vseh straneh stebra so tudi Vodnikovi verzi iz pesmi “Ilirija oživljena” v slavo cesarja in Ilirskih provinc, ter pojasnilo, da so v temeljih spomenika shranjeni posmrtni ostanki neznanega francoskega vojaka. Izgrebli so jih na obronkih med Nadgorico in Črnučami pri Ljubljani, kjer je leta 1813 padlo več Francozov. Ilirski steber so z veliko slovesnostjo odkrili na današnji dan pred 90-imi leti.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Karel Frančišek Remb, schoenbrunski mir, narodnoprebudno gibanje
Slikar KAREL FRANČIŠEK REMB je po začetnem uku slikarstva pri očetu Janezu Juriju okoli leta 1703 odšel v Gradec h grofu Attemsu, ki ga je najel za slikarsko opremo svoje nove palače in ga tudi poslal na šolanje v Italijo. Od tam je odšel na Dunaj in leta 1715 postal ravnatelj Lichtensteinove galerije. Delal je predvsem za zgornjeavstrijske samostane, pomembno naročilo pa je bila tudi slika za novo cerkev svetega Petra na Dunaju.
V Sloveniji so Rembova dela znana le v nadškofijskem ordinariatu in Šentjakobski cerkvi v Ljubljani, polg teh pa še dve mitološki sliki, ki naj bi izvirali iz Attemsove palače v Gradcu, nekateri poznavalci pa mu pripisujejo tudi poslikavo viteške dvorane v brežiškem gradu; pod freskami podpisa sicer ni, toda slikar je v stenske motive vključil svoj celopostavni avtoportret, ki naj bi tako poudaril pomembnost poslikave. Karel Frančišek Remb sodi v prvi rod avstrijskih baročnih slikarjev, v razvoj baroka na Slovenskem pa organsko ni vključen. Rodil se je na današnji dan leta 1675 v Radovljici.
—–
Na delu ozemlja, ki ga je morala Avstrija po sklenjenem “Schoenbrunskem miru” prepustiti Franciji, je Napoleon na današnji dan ored 210-imi leti podpisal ukaz o ustanovitvi območja s posebnim statusom – imenoval ga je Ilirske province, podrejeno pa je bilo neposredno francoski osrednji vladi. Obsegalo je zahodno Koroško z Beljakom, Goriško, Trst z okolico, Istro, del Hrvaške s Karlovcem, Dalmacijo z Zadrom, Dubrovniško republiko in Boko Kotorsko. Upravno in kulturno središče provinc je postala Ljubljana.
Namen te teritorialne tvorbe ni bila obnova slovanske Ilirije, kot je v »Iliriji oživljeni« leta 1811 zapisal Valentin Vodnik, pač pa naj bi z njo ob jadranski obali nastalo tamponsko območje, s katerim bi bile nemške dežele odrezane od morja, čez Istro in Dalmacijo pa bi se vzpostavila neposredna kopenska pot med Francijo in Bližnjim Vzhodom.
Kljub nezadovoljstvu slovenskega prebivalstva zaradi hude gospodarske krize (trgovanje z avstrijskimi deželami je bilo namreč onemogočeno) ter zaradi novih davčnih bremen in rekrutiranja moških v francosko vojsko, je bila štiriletna francoska oblast vendarle dokaj pomembna za razvoj slovenskega jezika in kulture.
Šolam na osnovni in srednji stopnji je maršal August Marmont, prvi generalni guverner provinc, omogočil pouk v slovenščini, za učbenike pa je poskrbel Valentín Vodnik. Med drugim je takrat izdal prvo slovensko slovnico, napisano v slovenskem jeziku – »Pismenost ali gramatiko za prve šole«. Vodnik je postal tudi ravnatelj na nižji gimnaziji ter ravnatelj ljudskih in rokodelskih šol.
Vključitev slovenskih dežel v Ilirske province je pomembno vplivala na razvoj narodnoprebudnega gibanja, toda Avstrija je po zmagi nad Napoleonom leta 1813 spet zavzela svoj prejšnji položaj oblastnika in popolnega gospodarja.
—–
Na obdobje Ilirskih provinc na našem ozemlju od leta 1809 do 1813 spominja v Ljubljani tudi tako imenovani Ilirski steber. Pobudo za njegovo postavitev je konec 30-ih let prejšnjega stoletja dala Glasbena matica, celotno ureditev območja spomenika v bližini Križank na današnjem Trgu francoske revolucije pa je zasnoval arhitekt Jože Plečnik. Spomenik iz hvarskega marmorja je visok 13 metrov. Na njegovi južni strani je pritrjena pozlačena bronasta glava Ilirije, na severni Napoleonova z lovorovim vencem, delo kiparja Lojzeta Dolinarja, na zahodni strani pa pozlačena palmova veja, darilo francoske republike. Vrh stebra krasi pozlačen bakren grb v obliki polmeseca s tremi zvezdami.
Med napisi na vseh straneh stebra so tudi Vodnikovi verzi iz pesmi “Ilirija oživljena” v slavo cesarja in Ilirskih provinc, ter pojasnilo, da so v temeljih spomenika shranjeni posmrtni ostanki neznanega francoskega vojaka. Izgrebli so jih na obronkih med Nadgorico in Črnučami pri Ljubljani, kjer je leta 1813 padlo več Francozov. Ilirski steber so z veliko slovesnostjo odkrili na današnji dan pred 90-imi leti.
Velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Medvojni voditelj Slovenske ljudske stranke v ilegali Privrženka tako imenovanega totalnega gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar drugačnih pogledov na slovenski prostor Slovnica vzhodnoštajerskega knjižnega jezika Ljubljanska nogometna podzveza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Umetnostni zgodovinar in daljnoviden politik Prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Taborniki in taborniška organizacija
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev ? Politik in gospodarstvenik s preloma stoletij Krajinar s Cerkniškega jezera
Kmečki upor 18. stoletja na Slovenskem Režiser in gledališki organizator Lirski tenor iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetovalec za elektrogospodarstvo v Slonokoščeni obali Opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Zakon o zaščiti kmetov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj iz časa marčne revolucije Pesnik z Nabrežine – glasnik časa in razmer Zakon, ki je omogočil vpoklic prve generacije slovenskih vojakov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Začetnik smučanja in turističnega slovstva Ključno oporišče vodstva odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Emonec – kip predhodnika današnjega ljubljanskega meščana Prva tlakovana ulica v Ljubljani Vzorno gospodarjenje z gozdovi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica prvi slovenski pesnici Dolga pot iz ruskega ujetništva Začetnik nove kirurške tehnike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Nacistični izgon koroških Slovencev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi pisec o utopičnem socializmu Jurij Šubic pred 140 leti razstavljal v pariškem Salonu Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana
Ugledno ime slovenskega gradbeništva Skoraj tri desetletja na tržaškem odru Hitler med zaveznike razdelil slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pridige za vse nedelje v letu – vendar ne predolge Mokronožan postal prvi slovenski župan Maribora Umetnik čiste kiparske forme
Prva doslej znana pisna omemba Bleda v zgodovinskih virih Usoda redovnika iz kostanjeviškega samostana Vojak – pisec mladinskih iger
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cestnoprometni predpisi cesarice Marije Terezije Nastajanje slovenske ženske meščanske povesti in romana Državni prvak v dopisnem šahu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usmeritev v čisto umetniško grafiko Prvi predavatelj računalništva pri nas »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniških prog po Evropi Arhitekt in predsednik ljubljanskega mestnega sveta Slovenski branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov