Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Frenk Sakser, Fran Gestrin, Niko Županič, Janko Bleiweis
FRENK SAKSER je bil eden najpomembnejših predstavnikov liberalnega tabora slovenskih priseljencev v Združenih državah Amerike. Rodil se je na današnji dan pred 160-imi leti v Ljubljani. Izučil se je za črkostavca in delal pri različnih ljubljanskih tiskarskih podjetjih. Leta 1892 se je izselil v New York in tam že naslednje leto ustanovil tednik Glas naroda. Leto pozneje je začel izdajati slovensko-ameriški koledar; izdajal ga je vse do leta 1942. V zadnjih letih 20. stoletja je bil med ustanovitelji Jugoslovanske katoliške jednote, ki se danes imenuje Ameriška bratska zveza. Ustanovil je tudi ladjarsko zastopstvo in banko. Vendar pa je ta leta 1932 propadla. Po finančnem zlomu se je Frenk Sakser vrnil v domovino in živel od podpore nekdanjih sodelavcev.
—–
Na današnji dan leta 1865 se je v Ljubljani rodil pesnik, pripovednik in prevajalec FRAN GESTRIN. Z globoko občuteno ljubezensko in slutenjsko poezijo se je močno približal pesniškemu svetu moderne. Doživetje pristne slutnje bližajoče se smrti – umrl je star komaj 28 let – je izrazil v pretresljivih baladah o prepelici, zvončkih, vinu in smrti. Napisal je tudi več novel. V povesti “Iz arhiva” je Fran Gestrin upodobil težave in ljubezenske zapletljaje trškega izobraženstva.
—–
NIKO ŽUPANIČ je na Dunaju najprej študiral pravo, nato pa še zgodovino, zemljepis, etnologijo, antropologijo in arheologijo. Doktoriral je leta 1903, postal prefekt na Terezijanski gimnaziji na Dunaju, po preselitvi v Beograd pa je bil kustos v zgodovinsko-umetniškem in od leta 1914 v etnografskem muzeju. Med prvo svetovno vojno je politično deloval za ustanovitev jugoslovanske države, zato ga je avstrijsko vojaško sodišče obsodilo na smrt. Po vojni je kot član delegacije Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev sodeloval na pariški mirovni konferenci, od leta 1921 pa je živel v Ljubljani.
Tu je politično dejavnost polagoma opustil in se posvetil znanosti. Od leta 1923 do 1940, ko je bil imenovan za profesorja etnologije na filozofski fakulteti v Ljubljani, je bil ravnatelj Etnografskega muzeja. Po italijanski kapitulaciji se je umaknil na osvobojeno ozemlje v Belo krajino, po drugi svetovni vojni pa je bil do leta 1957 profesor na filozofski fakulteti v Ljubljani. Raziskoval je etnično in zgodovinsko preteklost Balkana, zgodovino najstarejših slovanskih etničnih skupin in prve pojave slovanskih narodov. Obravnaval je tudi ljudsko kulturo Slovencev ter literarna in umetniško-zgodovinska vprašanja. Politik, antropolog in etnolog Niko Županič se je rodil na današnji dan leta 1876 v Gribljah v Beli krajini.
—–
Gradbenik hidravlik JANKO BLEIWEIS je leta 1936 diplomiral na tehniški fakulteti v Ljubljani, doktoriral pa leta 1969 v Grenoblu; izpopolnjeval se je tudi na Sorboni v Parizu. Po drugi svetovni vojni je organiziral in uvedel eksperimentalno spremljanje pouka hidravlike in pri tem uporabil več izvirnih novosti, z raziskavami na modelih pa je soustvarjal prve večje hidroenergetske objekte v Sloveniji. Bil je direktor Vodogradbenega laboratorija, prvega inštituta te stroke v tedanji Jugoslaviji, v letih od 1973 do 1975 pa dekan fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. Napisal je vrsto razprav in člankov, številne recenzije za domače in tuje revije ter več učbenikov. Janko Bleiweis se je rodil na današnji dan leta 1909 v Ljubljani.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Frenk Sakser, Fran Gestrin, Niko Županič, Janko Bleiweis
FRENK SAKSER je bil eden najpomembnejših predstavnikov liberalnega tabora slovenskih priseljencev v Združenih državah Amerike. Rodil se je na današnji dan pred 160-imi leti v Ljubljani. Izučil se je za črkostavca in delal pri različnih ljubljanskih tiskarskih podjetjih. Leta 1892 se je izselil v New York in tam že naslednje leto ustanovil tednik Glas naroda. Leto pozneje je začel izdajati slovensko-ameriški koledar; izdajal ga je vse do leta 1942. V zadnjih letih 20. stoletja je bil med ustanovitelji Jugoslovanske katoliške jednote, ki se danes imenuje Ameriška bratska zveza. Ustanovil je tudi ladjarsko zastopstvo in banko. Vendar pa je ta leta 1932 propadla. Po finančnem zlomu se je Frenk Sakser vrnil v domovino in živel od podpore nekdanjih sodelavcev.
—–
Na današnji dan leta 1865 se je v Ljubljani rodil pesnik, pripovednik in prevajalec FRAN GESTRIN. Z globoko občuteno ljubezensko in slutenjsko poezijo se je močno približal pesniškemu svetu moderne. Doživetje pristne slutnje bližajoče se smrti – umrl je star komaj 28 let – je izrazil v pretresljivih baladah o prepelici, zvončkih, vinu in smrti. Napisal je tudi več novel. V povesti “Iz arhiva” je Fran Gestrin upodobil težave in ljubezenske zapletljaje trškega izobraženstva.
—–
NIKO ŽUPANIČ je na Dunaju najprej študiral pravo, nato pa še zgodovino, zemljepis, etnologijo, antropologijo in arheologijo. Doktoriral je leta 1903, postal prefekt na Terezijanski gimnaziji na Dunaju, po preselitvi v Beograd pa je bil kustos v zgodovinsko-umetniškem in od leta 1914 v etnografskem muzeju. Med prvo svetovno vojno je politično deloval za ustanovitev jugoslovanske države, zato ga je avstrijsko vojaško sodišče obsodilo na smrt. Po vojni je kot član delegacije Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev sodeloval na pariški mirovni konferenci, od leta 1921 pa je živel v Ljubljani.
Tu je politično dejavnost polagoma opustil in se posvetil znanosti. Od leta 1923 do 1940, ko je bil imenovan za profesorja etnologije na filozofski fakulteti v Ljubljani, je bil ravnatelj Etnografskega muzeja. Po italijanski kapitulaciji se je umaknil na osvobojeno ozemlje v Belo krajino, po drugi svetovni vojni pa je bil do leta 1957 profesor na filozofski fakulteti v Ljubljani. Raziskoval je etnično in zgodovinsko preteklost Balkana, zgodovino najstarejših slovanskih etničnih skupin in prve pojave slovanskih narodov. Obravnaval je tudi ljudsko kulturo Slovencev ter literarna in umetniško-zgodovinska vprašanja. Politik, antropolog in etnolog Niko Županič se je rodil na današnji dan leta 1876 v Gribljah v Beli krajini.
—–
Gradbenik hidravlik JANKO BLEIWEIS je leta 1936 diplomiral na tehniški fakulteti v Ljubljani, doktoriral pa leta 1969 v Grenoblu; izpopolnjeval se je tudi na Sorboni v Parizu. Po drugi svetovni vojni je organiziral in uvedel eksperimentalno spremljanje pouka hidravlike in pri tem uporabil več izvirnih novosti, z raziskavami na modelih pa je soustvarjal prve večje hidroenergetske objekte v Sloveniji. Bil je direktor Vodogradbenega laboratorija, prvega inštituta te stroke v tedanji Jugoslaviji, v letih od 1973 do 1975 pa dekan fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. Napisal je vrsto razprav in člankov, številne recenzije za domače in tuje revije ter več učbenikov. Janko Bleiweis se je rodil na današnji dan leta 1909 v Ljubljani.
Iz zgodovine nesreč v naših gorah Trener na poti do olimpijskih odličij Ko so v Ljutomeru dobili prvo povsem drugačno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Samorasla pesnica in pisateljica Ameriška pšenica preprečila lakoto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ustvarjalec slovenske radijske ure v Chicagu Vojaški premiki na Koroškem Politični spor namesto avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prevajalec literature in filozofskih razprav Ustanovitelj oddelka za psihologijo Direktorica Inštituta za načrtovanje družine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alpski vršaci in njihova prvič izmerjena nadmorska višina Montiran politični proces razveljavljen po 44 letih Nacisti odvzeli staršem 650 otrok
Mejnik v razvoju ljubljanske drame Iz gledališča na politični sodni proces Vojna svetovnih razsežnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Igralkina neposrednost in mladostni čar Gospodarstvenik razvije največje gumarsko podjetje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zasluge za ljubljansko univerzo Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Začetnik astronomskega observatorija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
"Bukve za učenke porodničarstva" Vroče poletje leta 1916 ob Soči Zakon o mestnih občinah v nekdanji Dravski banovini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Satirik razjaril gospodo Sodobne geofizikalne metode Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arhitekt »malega nebotičnika« v Ljubljani »Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev« Uspehi z diatonično harmoniko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Osrednje ime naše predvojne statistike Ustanoviteljica otroškega oddelka klinike za bolezni ušes, nosu in grla v Ljubljani
Glasbenica in likovnica Partizansko letališče v Loški dolini Prvi povojni popis prebivalstva
Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis «Ave, triumphator!« Zborovodja in zbiratelj rožanskih ljudskih pesmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtovčeva spodbuda Prešernu Eden od pobudnikov Narodnega sveta koroških Slovencev Naš utemeljitelj družboslovne smeri antropologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Komponiral po Župančičevih Basist Slovenskega okteta Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo
Doba čitalništva in prebujena narodna zavest Primorski prostovoljec v boju za meje Dve desetletji dirigent simfonikov naše RTV hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najizrazitejši slovenski portretist svoje dobe Brigadni general z Mote pri Ljutomeru Operna primadona iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar, ki je ustvaril Prešernov spomenik v Ljubljani Utemeljitelj naše filmske publicistike Nosilec sodobne miselnosti in pristopa k alpinizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – pozabljena slovenska pisava prve polovice 19. stoletja “O pregovorih in prilikah, še posebno slovenskih” Temeljni kamen za današnji Narodni in Prirodoslovni muzej Slovenije
Neveljaven email naslov