Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Prvi avstrijski damski vokalni kvartet, Pavel Kunaver, Vasja Pirc, Karel Destovnik - Kajuh
Avstrijski časopis Neue Freie Presse se je na današnji dan leta 1884 razpisal o imenitnosti Prvega avstrijskega damskega vokalnega kvarteta. Poleg Fride Perner so ga sestavljale še sestre Fani, Amalija in Marija Čampa, hčere graškega dvornega svetnika Alojzija Čampe (po rodu iz Celja) in njegove soproge Žanetke Ipavec iz Svetega Jurija ob Južni železnici. Dekleta so bile nečakinje treh slovenskih skladateljev Ipavcev – Alojza, Benjamina in Gustava – ter hkrati še sestrične četrtega, Josipa Ípavca. Pevke so se občinstvu prvič predstavile v veliki dvorani dunajskega Musikfereina. Več kot 2500 poslušalcev je bilo navdušenih nad čisto intonacijo, virtuoznostjo izvedbe in prirojeno muzikalnostjo pevk.
Po uspešnem krstu so prekrižarile Evropo od Portugalske in Španije do Rusije, nastopale pa so tudi na württenberškem, badenskem in saškem dvoru. Ruskega carja je še posebej očarala Gústavova pesem “Oblačku”, ki so mu jo morale pevke ponoviti. Sicer pa je časopisje poročalo, da so s svojim ubranim petjem povsod očarale občinstvo, nad njimi pa so se navdušili tudi mnogi najodličnejši muziki tistega časa. Pojoče dame so prepevale tudi slovenske pesmi in veliko storile za mednarodno promocijo svojih stricev Benjamina in Gustava Ípavca..
—–
Na današnji dan pred 130-imi leti se je v Ljubljani rodil poljudnoznanstveni pisec in mladinski pisatelj PAVEL KUNAVER. Od 1919. leta do upokojitve je na ljubljanski meščanski šoli in pozneje na klasični gimnaziji poučeval geografijo in astronomijo. Bil je med začetniki smučanja, alpinizma in jamarstva na Slovenskerm. Med vojnama je vodil skavtsko organizacijo, leta 1951 pa je bil med ustanovitelji taborniške organizacije. Leta 1921 je objavil prvi slovenski gorniški priročnik “Na planine!”, leto pozneje pa prvo strokovno knjigo o krasu. Sicer pa je bilo življenje profesorja Pavla Kunaverja posvečeno predvsem mladini; zanjo je poleg številnih poljudnih člankov pisal tudi povesti.
—–
Na današnji dan leta 1907 se je v Idriji rodil šahovski velemojster in publicist VASJA PIRC. V letih od 1931 do 1957 je bil med nauspešnejšimi jugoslovanskimi šahisti. Naslov mednarodnega mojstra je leta 1929 dosegel na mednarodnem turnirju v Rogaški Slatini, leta 1953 pa mu je Mednarodna šahovska zveza podelila naslov velemojstra. Sodeloval je na sedmih olimpijadah in 56-ih mednarodnih dvobojih ter odigral več kot 1.300 turnirskih partij. Bil je izjemen strateg in virtuoz pozicijske igre in končnic ter eden izmed najboljših teoretikov in piscev turnirskih knjig. Uveljavil je poseben indijski obrambni sistem; zdaj se imenuje “Pirčeva obramba”. Vasja Pirc je bil tudi organizator, pedagog in trener, do smrti pa predsednik Centra za napredek šaha pri Šahovski zvezi Slovenije. Dobil je tudi Bloudkovo nagrado..
—–
Pesnik in narodni heroj KAREL DESTOVNIK – KAJUH se je rodil na današnji dan leta 1922 v Šoštanju. Pesniti je začel že v nižji gimnaziji in objavljal v “Slovenski mladini” in “Sodobnosti”, aprila leta 1940 pa je bil kot šestošolec zaradi komunizma izključen. S svojimi pesmimi, napisanimi med narodnoosvobodilnim bojem, se je povsem približal idejnim in političnim težnjam slovenskih ljudi v tistih časih, v mnogih pa je izvirno in dovršeno združil osebno lirično izpoved in narodnoosvobodilno tematiko. Kot vodja kulturniške skupine v 14. diviziji je recitiral na številnih mitingih. Poslušalci so njegove pesmi sprejemali kot izpoved svojega trpljenja, jih zapisovali in pripovedovali naprej. Karel Destovnik – Kajuh je ob nenadnem nemškem napadu na štabne enote februarja 1944. leta padel v bližini svojega rojstnega kraja.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Prvi avstrijski damski vokalni kvartet, Pavel Kunaver, Vasja Pirc, Karel Destovnik - Kajuh
Avstrijski časopis Neue Freie Presse se je na današnji dan leta 1884 razpisal o imenitnosti Prvega avstrijskega damskega vokalnega kvarteta. Poleg Fride Perner so ga sestavljale še sestre Fani, Amalija in Marija Čampa, hčere graškega dvornega svetnika Alojzija Čampe (po rodu iz Celja) in njegove soproge Žanetke Ipavec iz Svetega Jurija ob Južni železnici. Dekleta so bile nečakinje treh slovenskih skladateljev Ipavcev – Alojza, Benjamina in Gustava – ter hkrati še sestrične četrtega, Josipa Ípavca. Pevke so se občinstvu prvič predstavile v veliki dvorani dunajskega Musikfereina. Več kot 2500 poslušalcev je bilo navdušenih nad čisto intonacijo, virtuoznostjo izvedbe in prirojeno muzikalnostjo pevk.
Po uspešnem krstu so prekrižarile Evropo od Portugalske in Španije do Rusije, nastopale pa so tudi na württenberškem, badenskem in saškem dvoru. Ruskega carja je še posebej očarala Gústavova pesem “Oblačku”, ki so mu jo morale pevke ponoviti. Sicer pa je časopisje poročalo, da so s svojim ubranim petjem povsod očarale občinstvo, nad njimi pa so se navdušili tudi mnogi najodličnejši muziki tistega časa. Pojoče dame so prepevale tudi slovenske pesmi in veliko storile za mednarodno promocijo svojih stricev Benjamina in Gustava Ípavca..
—–
Na današnji dan pred 130-imi leti se je v Ljubljani rodil poljudnoznanstveni pisec in mladinski pisatelj PAVEL KUNAVER. Od 1919. leta do upokojitve je na ljubljanski meščanski šoli in pozneje na klasični gimnaziji poučeval geografijo in astronomijo. Bil je med začetniki smučanja, alpinizma in jamarstva na Slovenskerm. Med vojnama je vodil skavtsko organizacijo, leta 1951 pa je bil med ustanovitelji taborniške organizacije. Leta 1921 je objavil prvi slovenski gorniški priročnik “Na planine!”, leto pozneje pa prvo strokovno knjigo o krasu. Sicer pa je bilo življenje profesorja Pavla Kunaverja posvečeno predvsem mladini; zanjo je poleg številnih poljudnih člankov pisal tudi povesti.
—–
Na današnji dan leta 1907 se je v Idriji rodil šahovski velemojster in publicist VASJA PIRC. V letih od 1931 do 1957 je bil med nauspešnejšimi jugoslovanskimi šahisti. Naslov mednarodnega mojstra je leta 1929 dosegel na mednarodnem turnirju v Rogaški Slatini, leta 1953 pa mu je Mednarodna šahovska zveza podelila naslov velemojstra. Sodeloval je na sedmih olimpijadah in 56-ih mednarodnih dvobojih ter odigral več kot 1.300 turnirskih partij. Bil je izjemen strateg in virtuoz pozicijske igre in končnic ter eden izmed najboljših teoretikov in piscev turnirskih knjig. Uveljavil je poseben indijski obrambni sistem; zdaj se imenuje “Pirčeva obramba”. Vasja Pirc je bil tudi organizator, pedagog in trener, do smrti pa predsednik Centra za napredek šaha pri Šahovski zvezi Slovenije. Dobil je tudi Bloudkovo nagrado..
—–
Pesnik in narodni heroj KAREL DESTOVNIK – KAJUH se je rodil na današnji dan leta 1922 v Šoštanju. Pesniti je začel že v nižji gimnaziji in objavljal v “Slovenski mladini” in “Sodobnosti”, aprila leta 1940 pa je bil kot šestošolec zaradi komunizma izključen. S svojimi pesmimi, napisanimi med narodnoosvobodilnim bojem, se je povsem približal idejnim in političnim težnjam slovenskih ljudi v tistih časih, v mnogih pa je izvirno in dovršeno združil osebno lirično izpoved in narodnoosvobodilno tematiko. Kot vodja kulturniške skupine v 14. diviziji je recitiral na številnih mitingih. Poslušalci so njegove pesmi sprejemali kot izpoved svojega trpljenja, jih zapisovali in pripovedovali naprej. Karel Destovnik – Kajuh je ob nenadnem nemškem napadu na štabne enote februarja 1944. leta padel v bližini svojega rojstnega kraja.
Ptuj dobil prvi časopis v slovenskem jeziku Jutro cvetne nedelje prineslo vojno Epidemija črnih koz *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Bajeslovje, verovanje in vraže koroškega etnologa Slikar – eden prvih talcev na Slovenskem Pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prevajalec Shakespeara iz Dravske doline Koroški časnikar in pesnik 140 let tehnične rabe električne energije pri nas Osebnostni pečat slovenski arhitektur *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ustanovitelj prvega deželnega društva za pomoč pljučnim bolnikom Otroške pesmi “Za vesele in žalostne čase” Prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog raziskuje po Kranjskem in Štajerskem Režiser in razvoj našega dramskega gledališča Poveljnik Šaleške partizanske skupine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Naš jezik je slovenski, zato, če v cerkvi nucaš italijanskega, se sam sebe ponižaš” Od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja Ne topovska krogla z Laškega – »izpodnebnik« iz vesolja Prvo gledališče ročnih lutk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarska družina iz Kamnika Gledališčnik, satirik in aforist Sodobni koncepti nege bolnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Inovator v zdravstvu 17. stoletja Kaj je rebrinčevolistna hladnikija ali hladnikovka? Nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah
Gospodarska uspešnost – pogoj za neodvisnost družbe in posameznika Zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Kuharski mojster in njegova knjiga
Véliki tolminski punt Več kot le alpinist Eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Visokošolski učitelj fizike s polstoletnim stažem Zdravnik v vrstah narodnoosvobodilne vojske Več kot le idrijski psihiater *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih darovalcev knjig za prvo ljubljansko javno knjižnico Kiparjevo ustvarjanje s kovino Ustanovljena Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
Fizik in eden temeljnih naravnih zakonov Za spremembo podrejenega položaja žensk Zgodovina prevajanja Svetega pisma pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pravna ureditev plovbe po Savi Prva ženska na delovnem mestu dekanje katere izmed naših fakultet Eden od utemeljiteljev naše znanstvene literarne zgodovine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dirigent, zapisan operni ustvarjalnosti Telovadec iz zlate dobe slovenske gimnastike Vojaška vaja dobre tri mesece pred razglasitvijo slovenske samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski škof slovenskega rodu Lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Ljudska pisateljica in njeno delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Obsojenec drugega tržaškega procesa Glasbenikova antologijska dela trajne vrednosti Raziskovalec slovenske moderne
»Zlomljeno sidro« kapitana bojne ladje Soustvarjalec slovenskega glasbenega ekspresionizma Več kot tri desetletja dirigent Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Osebnost avantgardne poezije Diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov