Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Stanovsko gledališče, Pavla Jerina Lah, Giordano Bruno
Gledališča v glavnih mestih avstrijskih dežel so imenovali “deželna gledališča”, ljubljanskemu pa so rekli tudi Stanovsko gledališče (“Gledišče deželnih stanov”). Stavba Deželnega gledališča na Kongresnem trgu je bila zgrajena leta 1763, na današnji dan leta 1887 pa je pogorela do tal. Gasilci so si med požarom prizadevali obvarovati predvsem sosednje stavbe, čeprav je zaradi hudega mraza voda v ceveh zmrzovala, pa tudi parno brizgalno so morali polivati z vročo vodo. K strašanskim plamenom je pripomogel še zaboj z bengaličnimi izdelki, ki so jih potrebovali za predstave. Bengalični ogenj in rakete so švigali kar skozi streho. Časnik “Slovenski narod” je o tej nesrečni noči zapisal:
“Prizor je bil čarobno grozen. Kongresni trg je bil svetel kot po dnevu, frančiškanska in stolna cerkev, kakor tudi ljubljanski grad svitili so se in žarili kakor v jutranji zarji… Ponesrečil se ni nihče drug kakor nek glediščni delavec, ki je z lestve padel in si je ude polomil. Hišnikova družina hotela je v prvi obupnosti skozi okno na ulico poskakati. Pa so jo spodaj stoječi tolažili, da naj le še potrpi, ker morajo gasilci vsak čas tukaj biti. In res so prišli, ter so takoj nesrečno družino z lestvicami rešili.”
Natančnega vzroka požara niso ugotovili, menda pa ga je povzročila pozabljena tleča cigara v eni izmed lož. Pogorišče je kupila Filharmonična družba in na njem zgradila stavbo današnje Slovenske filharmonije. Novo Deželno gledališče (sedanjo Opero Slovenskega narodnega gledališča) so odprli pet let pozneje; slovensko in nemško gledališče sta si v njem delili prostor vse do leta 1911, ko so si ljubljanski Nemci postavili svojo stavbo (sedanjo Dramo SNG). Po 1. svetovni vojni so staro ime opustili in Deželno gledališče se je preimenovalo v Narodno gledališče v Ljubljani.
—–
Zdravnica PAVLA JERINA LAH je leta 1940 diplomirala na medicinski fakulteti v Zagrebu. Ker po obveznem stažu ni dobila redne zaposlitve, je ¸bila prostovoljka na kirurgičnem oddelku ljubljanske bolnišnice, vse dokler ni leta 1943 odšla v partizane. Januarja naslednje leto je prevzela vodenje nove partizanske bolnišnice v Trnovskem gozdu, ki so jo pozneje poimenovali po njej.
Po koncu vojne je bila Pavla Jerina upravnica Zavoda za transfuzijo pri medicinski fakulteti v Ljubljani, nato pa direktorica srbskega Zavoda za transfuzijo krvi v Beogradu. Opravila je pionirsko delo na področju transfuziologije in pri organizaciji krvodajalstva v Sloveniji in Jugoslaviji. Pavla Jerina Lah se je rodila na današnji dan leta 1915 v Borovnici.
—–
Italijanski filozof in astronom GIORDANO BRUNO (rodil se je v mesecu januarju leta 1548 v okolici Neaplja) je že z desetimi leti prišel v šolo dominikanskega samostana v Neaplju in tam preučeval sholastiko, antično in arabsko filozofijo ter italijanske humaniste. Pozneje je veliko potoval po Evropi ter predaval na različnih univerzah. Po vrnitvi v domovino je razglašal nove nauke, ki so nasprotovali prav takrat poudarjanemu poslanstvu Cerkve. Aretirali so ga, češ da poučuje nauk o neskončnem vesolju z nešteto svetovi, podobnimi našemu sončnemu sistemu.
Ta teorija je namreč zanikala cerkveno, pa tudi aristotelsko mišljenje, da naj bi bila Zemlja obdana z nebeškimi kristalnimi sferami in tako središče vesolja. Tudi po sedmih letih mučenja in izpraševanja v Angelskem gradu v Rimu, utrdbi, ki jo je Vatikan uporabljal tudi za zapor, Goirdano Bruno ni hotel preklicati tega svojega spoznanja. Rimska inkvizicija ga je zato obsodila na smrt in na današnji dan pred 420-imi leti so ga na Cvetnem trgu v Rimu sežgali na grmadi.
6268 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Stanovsko gledališče, Pavla Jerina Lah, Giordano Bruno
Gledališča v glavnih mestih avstrijskih dežel so imenovali “deželna gledališča”, ljubljanskemu pa so rekli tudi Stanovsko gledališče (“Gledišče deželnih stanov”). Stavba Deželnega gledališča na Kongresnem trgu je bila zgrajena leta 1763, na današnji dan leta 1887 pa je pogorela do tal. Gasilci so si med požarom prizadevali obvarovati predvsem sosednje stavbe, čeprav je zaradi hudega mraza voda v ceveh zmrzovala, pa tudi parno brizgalno so morali polivati z vročo vodo. K strašanskim plamenom je pripomogel še zaboj z bengaličnimi izdelki, ki so jih potrebovali za predstave. Bengalični ogenj in rakete so švigali kar skozi streho. Časnik “Slovenski narod” je o tej nesrečni noči zapisal:
“Prizor je bil čarobno grozen. Kongresni trg je bil svetel kot po dnevu, frančiškanska in stolna cerkev, kakor tudi ljubljanski grad svitili so se in žarili kakor v jutranji zarji… Ponesrečil se ni nihče drug kakor nek glediščni delavec, ki je z lestve padel in si je ude polomil. Hišnikova družina hotela je v prvi obupnosti skozi okno na ulico poskakati. Pa so jo spodaj stoječi tolažili, da naj le še potrpi, ker morajo gasilci vsak čas tukaj biti. In res so prišli, ter so takoj nesrečno družino z lestvicami rešili.”
Natančnega vzroka požara niso ugotovili, menda pa ga je povzročila pozabljena tleča cigara v eni izmed lož. Pogorišče je kupila Filharmonična družba in na njem zgradila stavbo današnje Slovenske filharmonije. Novo Deželno gledališče (sedanjo Opero Slovenskega narodnega gledališča) so odprli pet let pozneje; slovensko in nemško gledališče sta si v njem delili prostor vse do leta 1911, ko so si ljubljanski Nemci postavili svojo stavbo (sedanjo Dramo SNG). Po 1. svetovni vojni so staro ime opustili in Deželno gledališče se je preimenovalo v Narodno gledališče v Ljubljani.
—–
Zdravnica PAVLA JERINA LAH je leta 1940 diplomirala na medicinski fakulteti v Zagrebu. Ker po obveznem stažu ni dobila redne zaposlitve, je ¸bila prostovoljka na kirurgičnem oddelku ljubljanske bolnišnice, vse dokler ni leta 1943 odšla v partizane. Januarja naslednje leto je prevzela vodenje nove partizanske bolnišnice v Trnovskem gozdu, ki so jo pozneje poimenovali po njej.
Po koncu vojne je bila Pavla Jerina upravnica Zavoda za transfuzijo pri medicinski fakulteti v Ljubljani, nato pa direktorica srbskega Zavoda za transfuzijo krvi v Beogradu. Opravila je pionirsko delo na področju transfuziologije in pri organizaciji krvodajalstva v Sloveniji in Jugoslaviji. Pavla Jerina Lah se je rodila na današnji dan leta 1915 v Borovnici.
—–
Italijanski filozof in astronom GIORDANO BRUNO (rodil se je v mesecu januarju leta 1548 v okolici Neaplja) je že z desetimi leti prišel v šolo dominikanskega samostana v Neaplju in tam preučeval sholastiko, antično in arabsko filozofijo ter italijanske humaniste. Pozneje je veliko potoval po Evropi ter predaval na različnih univerzah. Po vrnitvi v domovino je razglašal nove nauke, ki so nasprotovali prav takrat poudarjanemu poslanstvu Cerkve. Aretirali so ga, češ da poučuje nauk o neskončnem vesolju z nešteto svetovi, podobnimi našemu sončnemu sistemu.
Ta teorija je namreč zanikala cerkveno, pa tudi aristotelsko mišljenje, da naj bi bila Zemlja obdana z nebeškimi kristalnimi sferami in tako središče vesolja. Tudi po sedmih letih mučenja in izpraševanja v Angelskem gradu v Rimu, utrdbi, ki jo je Vatikan uporabljal tudi za zapor, Goirdano Bruno ni hotel preklicati tega svojega spoznanja. Rimska inkvizicija ga je zato obsodila na smrt in na današnji dan pred 420-imi leti so ga na Cvetnem trgu v Rimu sežgali na grmadi.
Ustvarjalec slovenske radijske ure v Chicagu Vojaški premiki na Koroškem Politični spor namesto avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prevajalec literature in filozofskih razprav Ustanovitelj oddelka za psihologijo Direktorica Inštituta za načrtovanje družine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alpski vršaci in njihova prvič izmerjena nadmorska višina Montiran politični proces razveljavljen po 44 letih Nacisti odvzeli staršem 650 otrok
Mejnik v razvoju ljubljanske drame Iz gledališča na politični sodni proces Vojna svetovnih razsežnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Igralkina neposrednost in mladostni čar Gospodarstvenik razvije največje gumarsko podjetje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zasluge za ljubljansko univerzo Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Začetnik astronomskega observatorija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
"Bukve za učenke porodničarstva" Vroče poletje leta 1916 ob Soči Zakon o mestnih občinah v nekdanji Dravski banovini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Satirik razjaril gospodo Sodobne geofizikalne metode Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arhitekt »malega nebotičnika« v Ljubljani »Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev« Uspehi z diatonično harmoniko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Osrednje ime naše predvojne statistike Ustanoviteljica otroškega oddelka klinike za bolezni ušes, nosu in grla v Ljubljani
Glasbenica in likovnica Partizansko letališče v Loški dolini Prvi povojni popis prebivalstva
Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis «Ave, triumphator!« Zborovodja in zbiratelj rožanskih ljudskih pesmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtovčeva spodbuda Prešernu Eden od pobudnikov Narodnega sveta koroških Slovencev Naš utemeljitelj družboslovne smeri antropologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Komponiral po Župančičevih Basist Slovenskega okteta Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo
Doba čitalništva in prebujena narodna zavest Primorski prostovoljec v boju za meje Dve desetletji dirigent simfonikov naše RTV hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najizrazitejši slovenski portretist svoje dobe Brigadni general z Mote pri Ljutomeru Operna primadona iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar, ki je ustvaril Prešernov spomenik v Ljubljani Utemeljitelj naše filmske publicistike Nosilec sodobne miselnosti in pristopa k alpinizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – pozabljena slovenska pisava prve polovice 19. stoletja “O pregovorih in prilikah, še posebno slovenskih” Temeljni kamen za današnji Narodni in Prirodoslovni muzej Slovenije
Karikaturist ‒ žrtev resnice Požig Narodnega doma v Trstu Literarni pogled na vojni čas
Zadnja javna sodna usmrtitev na Slovenskem Edina zdravnica – najprej v Trstu, nato v Mariboru Etnomuzikolog na delu v Beneški Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov