Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

17. februar

17.02.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Stanovsko gledališče, Pavla Jerina Lah, Giordano Bruno

Gledališča v glavnih mestih avstrijskih dežel so imenovali “deželna gledališča”, ljubljanskemu pa so rekli tudi Stanovsko gledališče (“Gledišče deželnih stanov”). Stavba Deželnega gledališča na Kongresnem trgu je bila zgrajena leta 1763, na današnji dan leta 1887 pa je pogorela do tal. Gasilci so si med požarom prizadevali obvarovati predvsem sosednje stavbe, čeprav je zaradi hudega mraza voda v ceveh zmrzovala, pa tudi parno brizgalno so morali polivati z vročo vodo. K strašanskim plamenom je pripomogel še zaboj z bengaličnimi izdelki, ki so jih potrebovali za predstave. Bengalični ogenj in rakete so švigali kar skozi streho. Časnik “Slovenski narod” je o tej nesrečni noči zapisal:
“Prizor je bil čarobno grozen. Kongresni trg je bil svetel kot po dnevu, frančiškanska in stolna cerkev, kakor tudi ljubljanski grad svitili so se in žarili kakor v jutranji zarji… Ponesrečil se ni nihče drug kakor nek glediščni delavec, ki je z lestve padel in si je ude polomil. Hišnikova družina hotela je v prvi obupnosti skozi okno na ulico poskakati. Pa so jo spodaj stoječi tolažili, da naj le še potrpi, ker morajo gasilci vsak čas tukaj biti. In res so prišli, ter so takoj nesrečno družino z lestvicami rešili.”
Natančnega vzroka požara niso ugotovili, menda pa ga je povzročila pozabljena tleča cigara v eni izmed lož. Pogorišče je kupila Filharmonična družba in na njem zgradila stavbo današnje Slovenske filharmonije. Novo Deželno gledališče (sedanjo Opero Slovenskega narodnega gledališča) so odprli pet let pozneje; slovensko in nemško gledališče sta si v njem delili prostor vse do leta 1911, ko so si ljubljanski Nemci postavili svojo stavbo (sedanjo Dramo SNG). Po 1. svetovni vojni so staro ime opustili in Deželno gledališče se je preimenovalo v Narodno gledališče v Ljubljani.
—–
Zdravnica PAVLA JERINA LAH je leta 1940 diplomirala na medicinski fakulteti v Zagrebu. Ker po obveznem stažu ni dobila redne zaposlitve, je ¸bila prostovoljka na kirurgičnem oddelku ljubljanske bolnišnice, vse dokler ni leta 1943 odšla v partizane. Januarja naslednje leto je prevzela vodenje nove partizanske bolnišnice v Trnovskem gozdu, ki so jo pozneje poimenovali po njej.
Po koncu vojne je bila Pavla Jerina upravnica Zavoda za transfuzijo pri medicinski fakulteti v Ljubljani, nato pa direktorica srbskega Zavoda za transfuzijo krvi v Beogradu. Opravila je pionirsko delo na področju transfuziologije in pri organizaciji krvodajalstva v Sloveniji in Jugoslaviji. Pavla Jerina Lah se je rodila na današnji dan leta 1915 v Borovnici.
—–
Italijanski filozof in astronom GIORDANO BRUNO (rodil se je v mesecu januarju leta 1548 v okolici Neaplja) je že z desetimi leti prišel v šolo dominikanskega samostana v Neaplju in tam preučeval sholastiko, antično in arabsko filozofijo ter italijanske humaniste. Pozneje je veliko potoval po Evropi ter predaval na različnih univerzah. Po vrnitvi v domovino je razglašal nove nauke, ki so nasprotovali prav takrat poudarjanemu poslanstvu Cerkve. Aretirali so ga, češ da poučuje nauk o neskončnem vesolju z nešteto svetovi, podobnimi našemu sončnemu sistemu.
Ta teorija je namreč zanikala cerkveno, pa tudi aristotelsko mišljenje, da naj bi bila Zemlja obdana z nebeškimi kristalnimi sferami in tako središče vesolja. Tudi po sedmih letih mučenja in izpraševanja v Angelskem gradu v Rimu, utrdbi, ki jo je Vatikan uporabljal tudi za zapor, Goirdano Bruno ni hotel preklicati tega svojega spoznanja. Rimska inkvizicija ga je zato obsodila na smrt in na današnji dan pred 420-imi leti so ga na Cvetnem trgu v Rimu sežgali na grmadi.


Na današnji dan

6269 epizod

Na današnji dan

6269 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

17. februar

17.02.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Stanovsko gledališče, Pavla Jerina Lah, Giordano Bruno

Gledališča v glavnih mestih avstrijskih dežel so imenovali “deželna gledališča”, ljubljanskemu pa so rekli tudi Stanovsko gledališče (“Gledišče deželnih stanov”). Stavba Deželnega gledališča na Kongresnem trgu je bila zgrajena leta 1763, na današnji dan leta 1887 pa je pogorela do tal. Gasilci so si med požarom prizadevali obvarovati predvsem sosednje stavbe, čeprav je zaradi hudega mraza voda v ceveh zmrzovala, pa tudi parno brizgalno so morali polivati z vročo vodo. K strašanskim plamenom je pripomogel še zaboj z bengaličnimi izdelki, ki so jih potrebovali za predstave. Bengalični ogenj in rakete so švigali kar skozi streho. Časnik “Slovenski narod” je o tej nesrečni noči zapisal:
“Prizor je bil čarobno grozen. Kongresni trg je bil svetel kot po dnevu, frančiškanska in stolna cerkev, kakor tudi ljubljanski grad svitili so se in žarili kakor v jutranji zarji… Ponesrečil se ni nihče drug kakor nek glediščni delavec, ki je z lestve padel in si je ude polomil. Hišnikova družina hotela je v prvi obupnosti skozi okno na ulico poskakati. Pa so jo spodaj stoječi tolažili, da naj le še potrpi, ker morajo gasilci vsak čas tukaj biti. In res so prišli, ter so takoj nesrečno družino z lestvicami rešili.”
Natančnega vzroka požara niso ugotovili, menda pa ga je povzročila pozabljena tleča cigara v eni izmed lož. Pogorišče je kupila Filharmonična družba in na njem zgradila stavbo današnje Slovenske filharmonije. Novo Deželno gledališče (sedanjo Opero Slovenskega narodnega gledališča) so odprli pet let pozneje; slovensko in nemško gledališče sta si v njem delili prostor vse do leta 1911, ko so si ljubljanski Nemci postavili svojo stavbo (sedanjo Dramo SNG). Po 1. svetovni vojni so staro ime opustili in Deželno gledališče se je preimenovalo v Narodno gledališče v Ljubljani.
—–
Zdravnica PAVLA JERINA LAH je leta 1940 diplomirala na medicinski fakulteti v Zagrebu. Ker po obveznem stažu ni dobila redne zaposlitve, je ¸bila prostovoljka na kirurgičnem oddelku ljubljanske bolnišnice, vse dokler ni leta 1943 odšla v partizane. Januarja naslednje leto je prevzela vodenje nove partizanske bolnišnice v Trnovskem gozdu, ki so jo pozneje poimenovali po njej.
Po koncu vojne je bila Pavla Jerina upravnica Zavoda za transfuzijo pri medicinski fakulteti v Ljubljani, nato pa direktorica srbskega Zavoda za transfuzijo krvi v Beogradu. Opravila je pionirsko delo na področju transfuziologije in pri organizaciji krvodajalstva v Sloveniji in Jugoslaviji. Pavla Jerina Lah se je rodila na današnji dan leta 1915 v Borovnici.
—–
Italijanski filozof in astronom GIORDANO BRUNO (rodil se je v mesecu januarju leta 1548 v okolici Neaplja) je že z desetimi leti prišel v šolo dominikanskega samostana v Neaplju in tam preučeval sholastiko, antično in arabsko filozofijo ter italijanske humaniste. Pozneje je veliko potoval po Evropi ter predaval na različnih univerzah. Po vrnitvi v domovino je razglašal nove nauke, ki so nasprotovali prav takrat poudarjanemu poslanstvu Cerkve. Aretirali so ga, češ da poučuje nauk o neskončnem vesolju z nešteto svetovi, podobnimi našemu sončnemu sistemu.
Ta teorija je namreč zanikala cerkveno, pa tudi aristotelsko mišljenje, da naj bi bila Zemlja obdana z nebeškimi kristalnimi sferami in tako središče vesolja. Tudi po sedmih letih mučenja in izpraševanja v Angelskem gradu v Rimu, utrdbi, ki jo je Vatikan uporabljal tudi za zapor, Goirdano Bruno ni hotel preklicati tega svojega spoznanja. Rimska inkvizicija ga je zato obsodila na smrt in na današnji dan pred 420-imi leti so ga na Cvetnem trgu v Rimu sežgali na grmadi.


15.04.2023

23. april - Stane Derganc, olimpionik in model za umetnika

Zgodovinar drugačnih pogledov na slovenski prostor Slovnica vzhodnoštajerskega knjižnega jezika Ljubljanska nogometna podzveza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.04.2023

22. april - Dalmatinova Biblija gre v tisk

Umetnostni zgodovinar in daljnoviden politik Prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Taborniki in taborniška organizacija


15.04.2023

21. april - Ženske demonstracije pred okupacijskim poveljstvom

Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev ? Politik in gospodarstvenik s preloma stoletij Krajinar s Cerkniškega jezera


15.04.2023

20. april - agronom Janez Marentič

Kmečki upor 18. stoletja na Slovenskem Režiser in gledališki organizator Lirski tenor iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.04.2023

19. april - Lojze Dolinar, ustvarjalec arhitekturnih ter spomeniških plastik

Svetovalec za elektrogospodarstvo v Slonokoščeni obali Opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Zakon o zaščiti kmetov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.04.2023

18. april - 400 vrtov arhitektke Jute Zdešar Krulc

Skladatelj iz časa marčne revolucije Pesnik z Nabrežine – glasnik časa in razmer Zakon, ki je omogočil vpoklic prve generacije slovenskih vojakov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.04.2023

17. april - usoda mornariških častnikov z rušilca "Zagreb"

Uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Začetnik smučanja in turističnega slovstva Ključno oporišče vodstva odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.04.2023

16. april - Vital Ahačič glasbenik in tehnični strokovnjak za kromatično harmoniko

Emonec – kip predhodnika današnjega ljubljanskega meščana Prva tlakovana ulica v Ljubljani Vzorno gospodarjenje z gozdovi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.04.2023

15. april - TV dnevnik prvič v slovenskem jeziku

Hvalnica prvi slovenski pesnici Dolga pot iz ruskega ujetništva Začetnik nove kirurške tehnike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.04.2023

14. april - »Šel je popotnik skozi atomski vek«

Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Nacistični izgon koroških Slovencev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.04.2023

13. april - leta 1243 se Ljubljana pojavi v zgodovinskih virih

Naš prvi pisec o utopičnem socializmu Jurij Šubic pred 140 leti razstavljal v pariškem Salonu Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana


08.04.2023

12. april - Ivan Cankar obsojen na zaporno kazen

Ugledno ime slovenskega gradbeništva Skoraj tri desetletja na tržaškem odru Hitler med zaveznike razdelil slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.04.2023

11. april - konec obdobja parne vleke na železnicah po Sloveniji

Pridige za vse nedelje v letu – vendar ne predolge Mokronožan postal prvi slovenski župan Maribora Umetnik čiste kiparske forme


08.04.2023

10. april - Alojzij Remec, dramatik, pesnik, pisatelj in župan Ptuja

Prva doslej znana pisna omemba Bleda v zgodovinskih virih Usoda redovnika iz kostanjeviškega samostana Vojak – pisec mladinskih iger


20.04.2023

29.april

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


20.04.2023

29.april

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


01.04.2023

9. april - brata Miklavc, prva pisatelja s Pohorja

Cestnoprometni predpisi cesarice Marije Terezije Nastajanje slovenske ženske meščanske povesti in romana Državni prvak v dopisnem šahu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.04.2023

8. april - pred 100 leti se je rodil dr. Slavko Hodžar, prvi predavatelj računalništva pri nas

Usmeritev v čisto umetniško grafiko Prvi predavatelj računalništva pri nas »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.04.2023

7. april - "Ljudsko sodišče" zoper koroške ubežnike iz nemške armade

Graditelj železniških prog po Evropi Arhitekt in predsednik ljubljanskega mestnega sveta Slovenski branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.04.2023

6. april - Črtomir Nagode, v smrt zaradi lažnih obtožb

Ptuj dobil prvi časopis v slovenskem jeziku Jutro cvetne nedelje prineslo vojno Epidemija črnih koz *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 29 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov