Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nedelja, 9. avgusta

09.08.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Prvi slovenski vpis v zemljiško knjigo na Štajerskem, taborsko dogajanje v Ljutomeru, akademsko društvo Adrija, glasbeni ustvarjalec džezovskih ritmov

Odvetnik Ivan Dečko je bil že med študijem v Gradcu dve leti predsednik akademskega društva Triglav, veliko pa je dopisoval tudi v različne slovenske in nemške časopise. Kot odvetnik v Celju se je z marljivim organizacijskim delom na političnem, gospodarskem in kulturnem področju povzpel do glavnega voditelja celjskih in spodnještajerskih Slovencev, ki jih je od leta 1890 zastopal v štajerskem deželnem zboru. Leta 1887 je dosegel prvi slovenski vpis v zemljiško knjigo na Štajerskem, vložil prvo slovensko interpelacijo v deželnem zboru ter izdal »Zbirko zakonov, zadevajočih posle občinskega področja«, in županom olajšal slovensko poslovanje. V Celju je bil med ustanovitelji Južne štajerske hranilnice, Zadružne zveze, Zvezne tiskarne ter številnih društev, med drugim političnega društva Naprej in Slovenskega delavskega podpornega društva. Odvetnik in politik Ivan Dečko se je rodil leta 1859 v Središču ob Dravi.

—–

Prirejanje množičnih političnih in kulturnih zborovanj na prostem na Slovenskem med letoma 1868 in 1871, tako imenovano taborsko gibanje, je bilo za Slovence zelo pomembno. V tistih letih so pri nas organizirali sedemnajst taborov; prvi pa je bil na današnji dan leta 1868 v Ljutomeru. Cesarsko         namestništvo v Gradcu je zborovanje sprva sicer prepovedalo, vendar ga je liberalnejši notranji minister pozneje le dovolil. Za predsednika je bil izvoljen doktor Radoslav Rázlag, takrat ena osrednjih slovenskih političnih osebnosti in poznejši kranjski deželni glavar. Najprej je govoril o zgodovinskem pomenu tabora:
»Več kot tisoč let je preteklo, ko se naši očaki niso smeli zbirati pod milim nebom, da bi se posvetovali o občih stvareh. Zdaj je prišla doba, da sme slovenski narod izrekati svoje želje in jih predlagati presvetlemu cesarju. Porabimo to dobo. Žalostno se je godilo našim očakom, žalostno se godi nam, ali jaz mislim, naj se naši deci bolje godi!«
Prvi slovenski tabor v Ljutomeru je bil mogočna manifestacija prebujanja slovenske nacionalne zavesti in s tem pomemben dogodek v naši novejši zgodovini. Več kot sedem tisoč udeležencev se je zavzelo predvsem za Zedinjeno Slovenijo in zahtevalo vse pravice za utrjevanje svoje narodnosti, med njimi tudi uvedbo slovenščine v šole, urade in na sodišča.
——

Leta 1902 so v Gorici ustanovili akademsko društvo Adrija. Delovalo je podobno kot druga narodnoobrambna društva na ozemlju Goriško-Gradiščanske. Poudarjalo je svoje nestrankarstvo, čeprav je bilo blizu liberalcem. Pripravljalo je zborovanja in predavanja na podeželju, ustanavljalo ljudske knjižnice in podpiralo revnejše dijake in študente.

—–

Skladatelj in dirigent Bojan Adamič se je izobraževal v Ljubljani; na srednji glasbeni šoli je igral na orgle in trobento, na glasbeni akademiji pa je leta 1941 končal študij klavirja. Med narodnoosvobodilnim bojem je na osvobojenem ozemlju Bele krajine vodil pihalno godbo, po koncu vojne pa je bil vrsto let dirigent plesnega orkestra RTV Ljubljana in pogosto gost dirigent na različnih festivalih zabavne glasbe. Bil je vodja glasbene produkcije RTV Ljubljana in predsednik Društva slovenskih skladateljev.
Sprva se je posvečal džezu, pozneje pa so ga privlačile filmska, zabavna in scenska glasba. Vse glasbene zvrsti odsevajo zanj značilno zvočnost v tematiki, v obdelavi in instrumentaciji pa se je pogosto naslonil na folklorne elemente. Napisal je glasbo za več kot 200 domačih in tujih filmov. Leta 1979 je Bojan Adamič dobil Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Rodil se je na današnji dan leta 1912 v Ribnici na Dolenjskem.


Na današnji dan

6271 epizod

Na današnji dan

6271 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Nedelja, 9. avgusta

09.08.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Prvi slovenski vpis v zemljiško knjigo na Štajerskem, taborsko dogajanje v Ljutomeru, akademsko društvo Adrija, glasbeni ustvarjalec džezovskih ritmov

Odvetnik Ivan Dečko je bil že med študijem v Gradcu dve leti predsednik akademskega društva Triglav, veliko pa je dopisoval tudi v različne slovenske in nemške časopise. Kot odvetnik v Celju se je z marljivim organizacijskim delom na političnem, gospodarskem in kulturnem področju povzpel do glavnega voditelja celjskih in spodnještajerskih Slovencev, ki jih je od leta 1890 zastopal v štajerskem deželnem zboru. Leta 1887 je dosegel prvi slovenski vpis v zemljiško knjigo na Štajerskem, vložil prvo slovensko interpelacijo v deželnem zboru ter izdal »Zbirko zakonov, zadevajočih posle občinskega področja«, in županom olajšal slovensko poslovanje. V Celju je bil med ustanovitelji Južne štajerske hranilnice, Zadružne zveze, Zvezne tiskarne ter številnih društev, med drugim političnega društva Naprej in Slovenskega delavskega podpornega društva. Odvetnik in politik Ivan Dečko se je rodil leta 1859 v Središču ob Dravi.

—–

Prirejanje množičnih političnih in kulturnih zborovanj na prostem na Slovenskem med letoma 1868 in 1871, tako imenovano taborsko gibanje, je bilo za Slovence zelo pomembno. V tistih letih so pri nas organizirali sedemnajst taborov; prvi pa je bil na današnji dan leta 1868 v Ljutomeru. Cesarsko         namestništvo v Gradcu je zborovanje sprva sicer prepovedalo, vendar ga je liberalnejši notranji minister pozneje le dovolil. Za predsednika je bil izvoljen doktor Radoslav Rázlag, takrat ena osrednjih slovenskih političnih osebnosti in poznejši kranjski deželni glavar. Najprej je govoril o zgodovinskem pomenu tabora:
»Več kot tisoč let je preteklo, ko se naši očaki niso smeli zbirati pod milim nebom, da bi se posvetovali o občih stvareh. Zdaj je prišla doba, da sme slovenski narod izrekati svoje želje in jih predlagati presvetlemu cesarju. Porabimo to dobo. Žalostno se je godilo našim očakom, žalostno se godi nam, ali jaz mislim, naj se naši deci bolje godi!«
Prvi slovenski tabor v Ljutomeru je bil mogočna manifestacija prebujanja slovenske nacionalne zavesti in s tem pomemben dogodek v naši novejši zgodovini. Več kot sedem tisoč udeležencev se je zavzelo predvsem za Zedinjeno Slovenijo in zahtevalo vse pravice za utrjevanje svoje narodnosti, med njimi tudi uvedbo slovenščine v šole, urade in na sodišča.
——

Leta 1902 so v Gorici ustanovili akademsko društvo Adrija. Delovalo je podobno kot druga narodnoobrambna društva na ozemlju Goriško-Gradiščanske. Poudarjalo je svoje nestrankarstvo, čeprav je bilo blizu liberalcem. Pripravljalo je zborovanja in predavanja na podeželju, ustanavljalo ljudske knjižnice in podpiralo revnejše dijake in študente.

—–

Skladatelj in dirigent Bojan Adamič se je izobraževal v Ljubljani; na srednji glasbeni šoli je igral na orgle in trobento, na glasbeni akademiji pa je leta 1941 končal študij klavirja. Med narodnoosvobodilnim bojem je na osvobojenem ozemlju Bele krajine vodil pihalno godbo, po koncu vojne pa je bil vrsto let dirigent plesnega orkestra RTV Ljubljana in pogosto gost dirigent na različnih festivalih zabavne glasbe. Bil je vodja glasbene produkcije RTV Ljubljana in predsednik Društva slovenskih skladateljev.
Sprva se je posvečal džezu, pozneje pa so ga privlačile filmska, zabavna in scenska glasba. Vse glasbene zvrsti odsevajo zanj značilno zvočnost v tematiki, v obdelavi in instrumentaciji pa se je pogosto naslonil na folklorne elemente. Napisal je glasbo za več kot 200 domačih in tujih filmov. Leta 1979 je Bojan Adamič dobil Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Rodil se je na današnji dan leta 1912 v Ribnici na Dolenjskem.


23.09.2023

1. oktober - Kočevski zbor odposlancev slovenskega naroda (1943)

Telovadno društvo »Južni sokol« Ukinitev slovenskega jezika v šolah Julijske krajine Radijski in Avsenikov pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


23.09.2023

30. september - dr. Zoran Janžekovič (1918) in uspehi pri zdravljenju opeklin

Mojster bidermajerskega slikarstva Pravnik v tržaškem odporniškem gibanju Strokovnjak za gojenje gozdov in krajinsko ekologijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


23.09.2023

29. september -dr. Franjo Rosina (1863) odvetnik in bančnik s poslanstvom

Škof v Skopju – častitljivi božji služabnik Pravnik, zapisan planinstvu Eden naših najbolj priljubljenih pesnikov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


23.09.2023

28. september - Viktor Gostiša (1884) predsednik jugoslovanskih rudarskih inženirjev

Premrlov talent je Prešernovemu zapisu dodal melodijo Znanstvenica v vinarstvu Ustavni amandmaji – nov korak k samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


23.09.2023

27. september - Edvard Kocbek (1904) v nemilosti pri tovarišiji

Kritika človeški nezmernosti Prejemnik Janežičevega in Drabosnjakovega priznanja Začetki slovenske Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


23.09.2023

26. september - predstavnik našega modernističnega kiparstva (1897)

Slikarka in arhitekt – zasebno in ustvarjalno z roko v roki Ustanovitev Narodnega sveta za Štajersko Začetki skupine Laibach in … »nastop – ki ga ni bilo«


23.09.2023

25. september - 'Ne Moskva, ne Rim, Ljubljana!'

Vzpon celjske plemiške rodbine »Avstrijski Rembrandt« in njegova dela na Slovenskem Pobudnik novih diagnostičnih postopkov v interni medicini


19.09.2023

24. september - Jože Drobnič (1943) prvi trener naše ženske alpske reprezentance

Samostan Stična – zibelka verskega in kulturnega življenja Nemec, ki se je bojeval za narodne pravice Slovencev Spodbuda planinstvu v Idriji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.09.2023

23. september - Zlata Vokač (1926) in njeni Marpurgi

Deželne barve: bela, modra in rdeča Slovensko-koroški okrajni šolski nadzornik za manjšinsko šolo Brezčasna ustvarjalnost dramatika v zdravniškem poklicu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.09.2023

22. september - Kranjski deželni zbor v novem dvorcu (1903)

Glas Mojčine pesmi iz prvega filma o Kekcu Radoslava Premrl: »Moj brat Janko - Vojko« Mariborski tovarnar – rešitelj Judov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.09.2023

21. september - MIlan Prosen (1902) pribočnik kraljice Marije

Skladatelj, ki se je približal ljudskemu občutju Povesti o razkroju patriarhalnega življenja Strokovnjak za geotehnična vprašanja


19.09.2023

20. september - požig prve slovenske vasi med drugo svetovno vojno (1941)

Tržaško-koprski škof in jezikoslovec Gradbenik o trajnosti materiala in konstrukcij Operna pevka in pedagoginja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.09.2023

19. september - Bogdan Norčič (1953) "skoraj" svetovni rekorder

Najstarejša ohranjena gledališka stavba na Slovenskem Ljubljanski župan – prvi jugoslovanski diplomat v Pragi Raziskovalec glasbene teorije in vzgoje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.09.2023

18. september - prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom (1873)

»Politik in javni delavec mora biti gmotno neodvisen« Prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom 56 let po prvi Slovenija dobi drugo univerzo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2023

17. september - Rupert Pivec (1863) zadnji generalni komisar avstro-ogrske vojne mornarice

Graški matematik raziskovalec Kamniško - Savinjskih Alp Trpljenje primorskega ljudstva v literaturi Nacisti razglasijo Pohorje za zaprto območje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2023

16. september - Razglas o priključitvi Primorske svobodni združeni Sloveniji (1943)

Otomanska nevarnost z dunajske smeri Zborovodja slovenskih študentov v Gradcu Zoper elektrarno, ki bi potopila 9 kilometrov doline Soče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2023

15. september - dr.Viktor Volčjak (1913) in Partizanska bolnica Franja

Dan vrnitve Primorske k matični domovini Čitalnica pri tržaškem Svetem Jakobu Bled gosti prvi festival jugoslovanskega jazza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2023

14. september - prva spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši (1874)

Herbarij z dva tisoč rastlinami Prvi zemljevid slovenskih narečij Zdravniška pot od Gorice do San Francisca


10.12.2023

17. december

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


08.09.2023

13. september - pretep na železniški postaji na Ptuju (1908)

Potomec bošnjaških ubežnikov – hrvaški svetniški kandidat V 20-ih letih posneli 21 celovečernih filmov Pomembna odkritja zdravnika iz Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 21 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov