Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

10. oktober

10.10.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Najstarejši denarni zavod na Slovenskem, matematični pedagog širokega slovesa, zakaj je pred stoletjem rojena deklica dobila ime Tihomila, ne Zmagoslava?

Pred 200 leti je skupina ljubljanskih veletrgovcev ustanovila Kranjsko hranilnico – najstarejši denarni zavod na Slovenskem. Bila je druga v Avstriji; sprva se je imenovala Dunajska hranilnica, nato Ilirska, Kranjska, od leta 1912 Ljubljanska, od 1931. pa Hranilnica Dravske banovine. Leta 1900 je bila ustanovljena prva slovenska delniška banka, Ljubljanska kreditna banka, in s tem se je začel razvoj slovenskega bančništva.

Franc Hočevar sodi med naše velike matematične pedagoge. Leta 1875 je na Dunaju doktoriral iz matematike in fizike, pozneje je bil redni profesor na nemških visokih tehniških šolah v Brnu in Gradcu; na graški je bil devetkrat izvoljen za dekana strojne fakultete. Njegovi matematični učbeniki za srednje šole so doživeli več kot 150 izdaj v nemščini, hrvaščini, italijanščini in angleščini, uporabljali pa so jih še vrsto let po razpadu Avstro-Ogrske. Ker habsburška monarhija Slovencem do leta 1910 ni priznala pravice do srednjih šol v materinščini, njegovi učbeniki niso bili prevedeni v slovenščino in tako so še v dvajsetih letih prejšnjega stoletja na naših srednjih šolah uporabljali hrvaške prevode njegovih učbenikov. Matematik Franc Hočevar se je rodil leta 1853 v Metliki.

Ob razpadu habsburške monarhije in nastanku narodnih držav je vprašanje prihodnosti Koroške ostalo sporno. Zapoznela slovenska vojaška zmaga v boju za severno mejo ni več mogla spremeniti odločitve pariške mirovne konference, naj se prebivalstvo dela Celovške kotline o svoji državni pripadnosti odloči na plebiscitu. 10. oktobra pred sto leti je bil na Koroškem izveden plebiscit – glaso­vanje o državni pripadnosti prebivalcev Koroške.  Po zlomu Avstrije je ob pomoči čet generala Maistra slovenski del Koroške prešel pod jugoslovansko upravo in po Pariški mirovni konferenci v cono A. Glasovanje v tej coni se je končalo v korist Avstrije, zato  glasovanja v  coni B sploh ni bilo in Koroška je  –  razen Mežiške  doline,  Jezerskega in Kanalske doline  –  pripadla  Av­striji. Zanjo je glasovalo dobrih 59 odstotkov volilnih upravičencev, za Kraljevino SHS pa nekaj manj kot 41. Kot ugotavljajo zgodovinarji, je na plebiscitu za republiko Avstrijo glasovalo vsaj 10 tisoč predvsem socialdemokratsko in liberalno usmerjenih Slovencev.

Na dan koroškega plebiscita se je v uradniški družini v Mariboru rodila slavistka in pesnica Tihomila Dobravc. Njen oče – koroški Slovenec –  je bil vnet plebiscitni agitator, zato je  v pričakovanju rojstva otroka napovedal: če se bo plebiscit dobro izšel, bo otrok dobil ime Zmagoslav ali Zmagoslava, če pa bo slavila nemška stran, bo Tihomil ali Tihomila … Tihomila Dobravc je bila med drugo svetovno vojno izseljena v Srbijo, sodelovala je v narodnoosvobodilnem gibanju, po vojni pa poučevala na gimnazijah v Mariboru in v Ljubljani. Njena poezija je uvrščena v antologijo slovenskega pesništva upora, leta 1996 pa je Mariborska literarna družba izdala njeno pesniško zbirko z naslovom Tiha ura.


Na današnji dan

6269 epizod

Na današnji dan

6269 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

10. oktober

10.10.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Najstarejši denarni zavod na Slovenskem, matematični pedagog širokega slovesa, zakaj je pred stoletjem rojena deklica dobila ime Tihomila, ne Zmagoslava?

Pred 200 leti je skupina ljubljanskih veletrgovcev ustanovila Kranjsko hranilnico – najstarejši denarni zavod na Slovenskem. Bila je druga v Avstriji; sprva se je imenovala Dunajska hranilnica, nato Ilirska, Kranjska, od leta 1912 Ljubljanska, od 1931. pa Hranilnica Dravske banovine. Leta 1900 je bila ustanovljena prva slovenska delniška banka, Ljubljanska kreditna banka, in s tem se je začel razvoj slovenskega bančništva.

Franc Hočevar sodi med naše velike matematične pedagoge. Leta 1875 je na Dunaju doktoriral iz matematike in fizike, pozneje je bil redni profesor na nemških visokih tehniških šolah v Brnu in Gradcu; na graški je bil devetkrat izvoljen za dekana strojne fakultete. Njegovi matematični učbeniki za srednje šole so doživeli več kot 150 izdaj v nemščini, hrvaščini, italijanščini in angleščini, uporabljali pa so jih še vrsto let po razpadu Avstro-Ogrske. Ker habsburška monarhija Slovencem do leta 1910 ni priznala pravice do srednjih šol v materinščini, njegovi učbeniki niso bili prevedeni v slovenščino in tako so še v dvajsetih letih prejšnjega stoletja na naših srednjih šolah uporabljali hrvaške prevode njegovih učbenikov. Matematik Franc Hočevar se je rodil leta 1853 v Metliki.

Ob razpadu habsburške monarhije in nastanku narodnih držav je vprašanje prihodnosti Koroške ostalo sporno. Zapoznela slovenska vojaška zmaga v boju za severno mejo ni več mogla spremeniti odločitve pariške mirovne konference, naj se prebivalstvo dela Celovške kotline o svoji državni pripadnosti odloči na plebiscitu. 10. oktobra pred sto leti je bil na Koroškem izveden plebiscit – glaso­vanje o državni pripadnosti prebivalcev Koroške.  Po zlomu Avstrije je ob pomoči čet generala Maistra slovenski del Koroške prešel pod jugoslovansko upravo in po Pariški mirovni konferenci v cono A. Glasovanje v tej coni se je končalo v korist Avstrije, zato  glasovanja v  coni B sploh ni bilo in Koroška je  –  razen Mežiške  doline,  Jezerskega in Kanalske doline  –  pripadla  Av­striji. Zanjo je glasovalo dobrih 59 odstotkov volilnih upravičencev, za Kraljevino SHS pa nekaj manj kot 41. Kot ugotavljajo zgodovinarji, je na plebiscitu za republiko Avstrijo glasovalo vsaj 10 tisoč predvsem socialdemokratsko in liberalno usmerjenih Slovencev.

Na dan koroškega plebiscita se je v uradniški družini v Mariboru rodila slavistka in pesnica Tihomila Dobravc. Njen oče – koroški Slovenec –  je bil vnet plebiscitni agitator, zato je  v pričakovanju rojstva otroka napovedal: če se bo plebiscit dobro izšel, bo otrok dobil ime Zmagoslav ali Zmagoslava, če pa bo slavila nemška stran, bo Tihomil ali Tihomila … Tihomila Dobravc je bila med drugo svetovno vojno izseljena v Srbijo, sodelovala je v narodnoosvobodilnem gibanju, po vojni pa poučevala na gimnazijah v Mariboru in v Ljubljani. Njena poezija je uvrščena v antologijo slovenskega pesništva upora, leta 1996 pa je Mariborska literarna družba izdala njeno pesniško zbirko z naslovom Tiha ura.


07.07.2023

12. julij - 100 letnica rojstva pesnika in prevajalca Petra Levca

Zadnja javna sodna usmrtitev na Slovenskem Edina zdravnica – najprej v Trstu, nato v Mariboru Etnomuzikolog na delu v Beneški Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.07.2023

11. julij - pred 100 leti se je rodil Lojze Bolta, arheolog na Rifniku

Barbara Celjska ozaveščena in izobražena aristokratka Vrt domovinske flore Začetnik dveh glasbenih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.07.2023

10. julij - Slavko Tihec (1928) inovator v slovenskem kiparstvu in grafiki

Za izboljšanje kakovosti glasbene vzgoje Ustanovitelj otroškega in mladinskega pevskega zbora našega radia Slovenska skupščina sprejela Brionsko deklaracijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.07.2023

9. julij - Josipina Urbančič Turnograjska (1833), prva slovenska pesnica

Kako je mariborsko sodišče začelo uradovati v slovenščini ? Tigrovec in vojaški obveščevalec Prekmurje pripade Kraljevini SHS


01.07.2023

8. julij - Edo Mihevc (1891) Plečnikov diplomant in partizanski poveljnik

Prvi ban Dravske banovine Igralka in pevka z izrazitim občutkom za humor Prekmurje k južnoslovanski državi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.07.2023

7. julij - pred 100 leti se je rodila slikarka in ilustratorka Roža Piščanec

Slovenski jezik na prvo mesto Od lepotnega tekmovanja do filmske slave Za mlade z realistično likovno govorico S paketi UNRRA proti lakoti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.07.2023

6. julij - Jakob Aljaž (1845) skladatelj in duhovnik, ki je kupil vrh Triglava

Slovenski portretist rimske šole Diplomat v prizadevanjih za pravične meje Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.07.2023

5. julij - pred 100 leti se je rodil krasoslovec Ivan Gams

Dvorni slikar, marinist in orientalist Časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika Predstavnik ekspresionističnega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.07.2023

4. julij - spomenik Pohorskemu bataljonu (1954)

»Danes grofje celjski in nikdar več« Pesnik s Krasa "Utrudil sem se podobe svojega plemena in se izselil." *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.07.2023

3. julij - Janez Lenassi (1927), kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja

Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja Dan slovenskih rudarjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


23.06.2023

2. julij - uršulinke v Ljubljani ustanovijo prvo dekliško šolo (1703)

Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki Preobrat v odnosu do slovenske osamosvojitve *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


23.06.2023

1. julij - Alojzij Res (1893) povezovalec slovenske in italijanske kulture

Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča Visoka raven organiziranosti gasilstva pri nas


23.06.2023

30. junij - cesar Loko podeli brižinskemu škofu (973)

Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Valentin Vodnik dobi spomenik Pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani


23.06.2023

29. junij - gozdarski inženir in izumitelj Jožef Ressel (1793)

Ljubljana dobi mestni vodovod Slovenska igralka v češki politiki 400 tisoč podpisov za beatifikacijo škofa Slomška


23.06.2023

28. junij - Fran Roblek (1865) organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini

Župan, ki je Ljubljano razvil v moderno mesto Od upravnika gledališča do obsojenca na dachavskih procesih Interpretka intelektualnih odrskih podob *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


23.06.2023

27. junij - major Alfred Lavrič (1883) borec za severno mejo

Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop današnjega Big banda RTV Slovenija


23.06.2023

26. junij - 100 let arhivskega sporazuma z Avstrijo

Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Literarno oblikovanje ob Cankarju in Župančiču »Danes so dovoljene sanje …«


19.06.2023

25. junij - pol leta po plebiscitu je Slovenija uzakonila državnost (1991)

Poznavalka del Josipa Murna Naš utemeljitelj znanstvenega preučevanja mednarodnih odnosov Prvič neposredno v radijski program z vrha Triglava


19.06.2023

24. junij - Prva strojna papirnica na Slovenskem (1843)

Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Pred 32 leti smo dobili državni grb in zastavo


19.06.2023

23. junij - Jože Goričar (1873), diplomat, ki je emigriral v ZDA

Avtor slovenske planinske markacije Preučevalec zgodovine knjig in knjižnic Raziskovalec pojava samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 25 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov