Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Najstarejši denarni zavod na Slovenskem, matematični pedagog širokega slovesa, zakaj je pred stoletjem rojena deklica dobila ime Tihomila, ne Zmagoslava?

Pred 200 leti je skupina ljubljanskih veletrgovcev ustanovila Kranjsko hranilnico – najstarejši denarni zavod na Slovenskem. Bila je druga v Avstriji; sprva se je imenovala Dunajska hranilnica, nato Ilirska, Kranjska, od leta 1912 Ljubljanska, od 1931. pa Hranilnica Dravske banovine. Leta 1900 je bila ustanovljena prva slovenska delniška banka, Ljubljanska kreditna banka, in s tem se je začel razvoj slovenskega bančništva.

Franc Hočevar sodi med naše velike matematične pedagoge. Leta 1875 je na Dunaju doktoriral iz matematike in fizike, pozneje je bil redni profesor na nemških visokih tehniških šolah v Brnu in Gradcu; na graški je bil devetkrat izvoljen za dekana strojne fakultete. Njegovi matematični učbeniki za srednje šole so doživeli več kot 150 izdaj v nemščini, hrvaščini, italijanščini in angleščini, uporabljali pa so jih še vrsto let po razpadu Avstro-Ogrske. Ker habsburška monarhija Slovencem do leta 1910 ni priznala pravice do srednjih šol v materinščini, njegovi učbeniki niso bili prevedeni v slovenščino in tako so še v dvajsetih letih prejšnjega stoletja na naših srednjih šolah uporabljali hrvaške prevode njegovih učbenikov. Matematik Franc Hočevar se je rodil leta 1853 v Metliki.

Ob razpadu habsburške monarhije in nastanku narodnih držav je vprašanje prihodnosti Koroške ostalo sporno. Zapoznela slovenska vojaška zmaga v boju za severno mejo ni več mogla spremeniti odločitve pariške mirovne konference, naj se prebivalstvo dela Celovške kotline o svoji državni pripadnosti odloči na plebiscitu. 10. oktobra pred sto leti je bil na Koroškem izveden plebiscit – glaso­vanje o državni pripadnosti prebivalcev Koroške.  Po zlomu Avstrije je ob pomoči čet generala Maistra slovenski del Koroške prešel pod jugoslovansko upravo in po Pariški mirovni konferenci v cono A. Glasovanje v tej coni se je končalo v korist Avstrije, zato  glasovanja v  coni B sploh ni bilo in Koroška je  –  razen Mežiške  doline,  Jezerskega in Kanalske doline  –  pripadla  Av­striji. Zanjo je glasovalo dobrih 59 odstotkov volilnih upravičencev, za Kraljevino SHS pa nekaj manj kot 41. Kot ugotavljajo zgodovinarji, je na plebiscitu za republiko Avstrijo glasovalo vsaj 10 tisoč predvsem socialdemokratsko in liberalno usmerjenih Slovencev.

Na dan koroškega plebiscita se je v uradniški družini v Mariboru rodila slavistka in pesnica Tihomila Dobravc. Njen oče – koroški Slovenec –  je bil vnet plebiscitni agitator, zato je  v pričakovanju rojstva otroka napovedal: če se bo plebiscit dobro izšel, bo otrok dobil ime Zmagoslav ali Zmagoslava, če pa bo slavila nemška stran, bo Tihomil ali Tihomila … Tihomila Dobravc je bila med drugo svetovno vojno izseljena v Srbijo, sodelovala je v narodnoosvobodilnem gibanju, po vojni pa poučevala na gimnazijah v Mariboru in v Ljubljani. Njena poezija je uvrščena v antologijo slovenskega pesništva upora, leta 1996 pa je Mariborska literarna družba izdala njeno pesniško zbirko z naslovom Tiha ura.