Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ivanka Ferjančič (1850-1879) in čipkarstvo na Idrijskem, skladatelj in zdravnik, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu, 28 let pridelave sladkorja na Slovenskem
Pred 170 leti se je v Idriji rodila Ivanka Ferjančič, poznejša učiteljica klekljanja in vodja čipkarske šole. Po ljudski šoli v domačem kraju je kot nadarjena čipkarica po priporočilu oblasti odšla v zasebno čipkarsko šolo na Južno Tirolsko, kjer je pozneje delovala tudi kot učiteljica. Po vrnitvi v Idrijo je s sestrino in bratovo pomočjo začela izdelovati nove vzorce, ki so pripomogli k uveljavitvi idrijske čipke. 17. oktobra leta 1876 je šolsko ministrstvo na Dunaju po posvetu z njo ustanovilo čipkarsko šolo v Idriji in ta je takrat sprejela tudi prve učenke. Ivanka je postala prva učiteljica klekljanja, a je že tri leta pozneje umrla za jetiko, stara komaj 29 let. Po njeni smrti so poučevanje nadaljevale sestra Antonija in nekatere učenke. Ivanka Ferjančič ima velike zasluge za ohranjanje in razvoj idrijske čipke, družina Ferjančič pa velja za utemeljiteljico novega načina klekljanja s sedmimi pari klekljev, ki se je med tamkajšnjimi klekljaricami zelo priljubil. Danes je idrijska čipkarska šola, ki zadnja desetletja deluje kot poslovna enota v okviru Gimnazije Jurija Vege, edina tovrstna šola na svetu, ki deluje nepretrgano od leta 1876 naprej.
Skladatelj Josip Ípavec se je rodil leta 1873 v Šentjurju pri Celju. Po poklicu je bil zdravnik, vendar se je začel že zgodaj ukvarjati tudi z glasbo. Kot študent je bil zborovodja akademskega pevskega društva Triglav v Gradcu. V upanju, da bo laže uspel, je skladal pretežno na nemška besedila, zato v slovensko glasbeno dogajanje ni posegel toliko, kot bi s svojim darom in naprednimi nazori lahko. Slogovno se je usmeril v novo romantiko in zapustil pomembna dela v več kompozicijskih zvrsteh. S pantomimo “Možiček” je Josip Ípavec ustvaril prvi slovenski balet, umetniško najdragocenejši pa so njegovi pretežno baritonski samospevi.
Otmar Reiser je bil ornitolog, strokovnjak, ki se je znanstveno ukvarjal s proučevanjem ptic. Diplomiral je na Visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju, potem pa je kot kustos in vladni svetnik deloval v Deželnem muzeju v Sarajevu. Ko je februarja 1888 muzej postal ustanova državnega pomena, je Reiser postal kustos vseh muzejskih naravoslovnih zbirk, posebej pa se je posvetil ornitološki zbirki. Zaradi raziskave sveta ptic je peš, kot popotnik, podrobno raziskal razsežno območje med Slavonskim Brodom in Sarajevom. V letih od 1887 do 1902 je organiziral raziskovalna popotovanja v Srbijo, Črno goro, Bolgarijo in Grčijo, leta 1903 pa je sodeloval pri veliki avstro-ogrski znanstveni ekspediciji v Brazilijo. Njegovo najpomembnejše znanstveno delo je je »Ornis Balcanica«. Reiser zato velja za začetnika ornitologije na Balkanu in pobudnika tovrstnih raziskav v jugovzhodni Evropi. V času, ko je živel v Pekrah, je tudi v Mariboru sodeloval pri ustvarjanju ornitološke zbirke ter zbiral gradivo o pticah iz mariborske okolice. O tem je poročal v mednarodnem ornitološkem časopisu ter leta 1925 v Gradcu o teh raziskavah izdal tudi knjigo. Leta 1932 je postal častni doktor Univerze v Gradcu, svojo bogato ornitološko zbirko pa je zapustil mariborskemu muzeju. Ornitolog Otmar Rieser mlajši, sin istoimenskega župana Maribora, se je rodil 21. decembra 1861 na Dunaju.
21. decembra 1979 so v Ormožu odprli prvo slovensko tovarno sladkorja. Zgodovinski viri govorijo, da je bilo po letu 1806 vsaj pet resnih razmišljanj o graditvi tovarne sladkorja na slovenskem ozemlju. Zaradi političnih in gospodarskih razmer so ta razmišljanja ostala neuresničena. V najboljših časih je ormoška tovarna sladkorja zaposlovala približno 500 delavcev in proizvodno povezovala okoli 2 tisoč kmetov. Z lastniškimi spremembami leta 1997 je lastnica večinskega deleža postala nizozemska korporacija Cosun. Še leta 1999 je proizvedla rekordnih 64 tisoč 200 ton sladkorja, osem let pozneje pa se je za Tovarno sladkorja Ormož uresničil črn scenariji – zaradi poslabšanih gospodarskih razmer in politike Evropske unije se je končala proizvodnja sladkorja v Sloveniji.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ivanka Ferjančič (1850-1879) in čipkarstvo na Idrijskem, skladatelj in zdravnik, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu, 28 let pridelave sladkorja na Slovenskem
Pred 170 leti se je v Idriji rodila Ivanka Ferjančič, poznejša učiteljica klekljanja in vodja čipkarske šole. Po ljudski šoli v domačem kraju je kot nadarjena čipkarica po priporočilu oblasti odšla v zasebno čipkarsko šolo na Južno Tirolsko, kjer je pozneje delovala tudi kot učiteljica. Po vrnitvi v Idrijo je s sestrino in bratovo pomočjo začela izdelovati nove vzorce, ki so pripomogli k uveljavitvi idrijske čipke. 17. oktobra leta 1876 je šolsko ministrstvo na Dunaju po posvetu z njo ustanovilo čipkarsko šolo v Idriji in ta je takrat sprejela tudi prve učenke. Ivanka je postala prva učiteljica klekljanja, a je že tri leta pozneje umrla za jetiko, stara komaj 29 let. Po njeni smrti so poučevanje nadaljevale sestra Antonija in nekatere učenke. Ivanka Ferjančič ima velike zasluge za ohranjanje in razvoj idrijske čipke, družina Ferjančič pa velja za utemeljiteljico novega načina klekljanja s sedmimi pari klekljev, ki se je med tamkajšnjimi klekljaricami zelo priljubil. Danes je idrijska čipkarska šola, ki zadnja desetletja deluje kot poslovna enota v okviru Gimnazije Jurija Vege, edina tovrstna šola na svetu, ki deluje nepretrgano od leta 1876 naprej.
Skladatelj Josip Ípavec se je rodil leta 1873 v Šentjurju pri Celju. Po poklicu je bil zdravnik, vendar se je začel že zgodaj ukvarjati tudi z glasbo. Kot študent je bil zborovodja akademskega pevskega društva Triglav v Gradcu. V upanju, da bo laže uspel, je skladal pretežno na nemška besedila, zato v slovensko glasbeno dogajanje ni posegel toliko, kot bi s svojim darom in naprednimi nazori lahko. Slogovno se je usmeril v novo romantiko in zapustil pomembna dela v več kompozicijskih zvrsteh. S pantomimo “Možiček” je Josip Ípavec ustvaril prvi slovenski balet, umetniško najdragocenejši pa so njegovi pretežno baritonski samospevi.
Otmar Reiser je bil ornitolog, strokovnjak, ki se je znanstveno ukvarjal s proučevanjem ptic. Diplomiral je na Visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju, potem pa je kot kustos in vladni svetnik deloval v Deželnem muzeju v Sarajevu. Ko je februarja 1888 muzej postal ustanova državnega pomena, je Reiser postal kustos vseh muzejskih naravoslovnih zbirk, posebej pa se je posvetil ornitološki zbirki. Zaradi raziskave sveta ptic je peš, kot popotnik, podrobno raziskal razsežno območje med Slavonskim Brodom in Sarajevom. V letih od 1887 do 1902 je organiziral raziskovalna popotovanja v Srbijo, Črno goro, Bolgarijo in Grčijo, leta 1903 pa je sodeloval pri veliki avstro-ogrski znanstveni ekspediciji v Brazilijo. Njegovo najpomembnejše znanstveno delo je je »Ornis Balcanica«. Reiser zato velja za začetnika ornitologije na Balkanu in pobudnika tovrstnih raziskav v jugovzhodni Evropi. V času, ko je živel v Pekrah, je tudi v Mariboru sodeloval pri ustvarjanju ornitološke zbirke ter zbiral gradivo o pticah iz mariborske okolice. O tem je poročal v mednarodnem ornitološkem časopisu ter leta 1925 v Gradcu o teh raziskavah izdal tudi knjigo. Leta 1932 je postal častni doktor Univerze v Gradcu, svojo bogato ornitološko zbirko pa je zapustil mariborskemu muzeju. Ornitolog Otmar Rieser mlajši, sin istoimenskega župana Maribora, se je rodil 21. decembra 1861 na Dunaju.
21. decembra 1979 so v Ormožu odprli prvo slovensko tovarno sladkorja. Zgodovinski viri govorijo, da je bilo po letu 1806 vsaj pet resnih razmišljanj o graditvi tovarne sladkorja na slovenskem ozemlju. Zaradi političnih in gospodarskih razmer so ta razmišljanja ostala neuresničena. V najboljših časih je ormoška tovarna sladkorja zaposlovala približno 500 delavcev in proizvodno povezovala okoli 2 tisoč kmetov. Z lastniškimi spremembami leta 1997 je lastnica večinskega deleža postala nizozemska korporacija Cosun. Še leta 1999 je proizvedla rekordnih 64 tisoč 200 ton sladkorja, osem let pozneje pa se je za Tovarno sladkorja Ormož uresničil črn scenariji – zaradi poslabšanih gospodarskih razmer in politike Evropske unije se je končala proizvodnja sladkorja v Sloveniji.
Kritika človeški nezmernosti Prejemnik Janežičevega in Drabosnjakovega priznanja Začetki slovenske Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarka in arhitekt – zasebno in ustvarjalno z roko v roki Ustanovitev Narodnega sveta za Štajersko Začetki skupine Laibach in … »nastop – ki ga ni bilo«
Vzpon celjske plemiške rodbine »Avstrijski Rembrandt« in njegova dela na Slovenskem Pobudnik novih diagnostičnih postopkov v interni medicini
Samostan Stična – zibelka verskega in kulturnega življenja Nemec, ki se je bojeval za narodne pravice Slovencev Spodbuda planinstvu v Idriji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Deželne barve: bela, modra in rdeča Slovensko-koroški okrajni šolski nadzornik za manjšinsko šolo Brezčasna ustvarjalnost dramatika v zdravniškem poklicu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Glas Mojčine pesmi iz prvega filma o Kekcu Radoslava Premrl: »Moj brat Janko - Vojko« Mariborski tovarnar – rešitelj Judov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki se je približal ljudskemu občutju Povesti o razkroju patriarhalnega življenja Strokovnjak za geotehnična vprašanja
Tržaško-koprski škof in jezikoslovec Gradbenik o trajnosti materiala in konstrukcij Operna pevka in pedagoginja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najstarejša ohranjena gledališka stavba na Slovenskem Ljubljanski župan – prvi jugoslovanski diplomat v Pragi Raziskovalec glasbene teorije in vzgoje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Politik in javni delavec mora biti gmotno neodvisen« Prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom 56 let po prvi Slovenija dobi drugo univerzo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik raziskovalec Kamniško - Savinjskih Alp Trpljenje primorskega ljudstva v literaturi Nacisti razglasijo Pohorje za zaprto območje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Otomanska nevarnost z dunajske smeri Zborovodja slovenskih študentov v Gradcu Zoper elektrarno, ki bi potopila 9 kilometrov doline Soče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan vrnitve Primorske k matični domovini Čitalnica pri tržaškem Svetem Jakobu Bled gosti prvi festival jugoslovanskega jazza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Herbarij z dva tisoč rastlinami Prvi zemljevid slovenskih narečij Zdravniška pot od Gorice do San Francisca
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Potomec bošnjaških ubežnikov – hrvaški svetniški kandidat V 20-ih letih posneli 21 celovečernih filmov Pomembna odkritja zdravnika iz Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vojni minister Avstro-ogrske monarhije Prva letalska nesreča civilnega letala pri nas Besedila za več kot 600 skladb *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca Zoolog, ki je odkopaval néveljskega mamuta Partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skrb za slovenske izseljence v Latinski Ameriki Polemike glede razgaljene muze nad Prešernovo glavo “Ali res mora kmet samo ubogati?” *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in žensko vprašanje Strokovnjak za komunistične države v Kongresni knjižnici v Washingtonu Ena največjih kemičnih tovarn na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov